#februar14

2020, petek.

Osnovna šola Gorica Velenje – zaradi spora z nožem zabodel sošolca.

Kotnikova ulica, Ljubljana – serviserja dvigal iz Ulice Metoda Mikuža med pregledom na Kotnikovi do smrti stisniko dvigalo. Nekdo je pritisnil na dvigalo, to se je premaknilo.

Vreme – MS 4/13° C.

Tek – 2x 5 km dolg krog na relaciji Gradišče, med njive mimo zadruge, po Lujzovi ulici, za drevesnico.

#junij25

2019, torek, praznik – dan državnosti. Vreme 18/30° C. Sončni vzhod 05:03, zahod 20:53.

Robanov kot: v Velenjskem jezeru med nočnim plavanjem utonil moški (22).

Tek: Obeležujem 12 let teka. Na praznik vstal ob običajni uri in se lotil teka v Vanča vas po asfaltu, ker sem lani na današnji dan tekel v isti kraj. Lani je deževalo, letos pa se nam nakazuje sončno vreme.

Fundoš: Imeli smo delovno akcijo, sklicano za jutro praznika. Ampak smo uspeli. V petih urah smo popipali vso travo in plevel iz ogračeka. Animacija prikazuje stanje prej-potem.

Kosilo: Vegan angleški zajtrk made by honey. V bistvu je bil namen obroka malica. Namesto ocvrtih jajc je umešal tofu. Pa pasulj, njam!

#februar28

Pohorje: Čez dva ni v soboto predviden konec sezone smučanja na Mariborskem Pohorju.

Vlada: Premier sprejel odstop ministra za okolje Lebna zaradi afere maketa drugega tira.

Rejništvo: Tri leta pogojne kazni za rejnika iz Domžal, ki sta zlorabljala rejenca.

Murska Sobota: Državna tožilka alkoholizirana v prometu.

Gasilci: V Sloveniji 163.000 prostovoljnih gasilcev.

Karikatura: Ženske se na spletu zapletejo s tujci, ostanejo pa brez denarja.

Vreme -2/21° C.

Še vedno vztrajam pri teku v standardnem petkilometrskem krogu, saj mi je zdaj nekak zlezel pod kožo. Včeraj pred spanjem pa sem si naročil novo naglavno svetilko, ki bo močnejša in se bo lahko polnila preko USB, da ne bom toliko potraten z menjavami baterij v svetilki.

Ostal sem dlje časa v službi, pa je kuhala že honey. Naredila je najboljši praženi krompir kar sem jih jedel, zraven pa polpete. Njama! Krompir je bil res top!

Po pošti so dostavili kosilnico. Kupila sva jo in s tem uresničila mojo nekajletno željo po nabavi nove. Danes sem jo sestavil in verjamem, da bo dobro služila namenu. Velika je in lepa, upam samo da bo dovolj okretna. Odločil sem se pa na podlagi testa Zveze potrošnikov Slovenije, ki so lani testirali različne kosilnice. Članarino plačujem prav za te namene, da vem, kaj dobrega nabaviti.

Ženske: Pri 65 letih ima ženska v povprečju 10 kg manj mišične mase kot pri 25 letih in 10 kg maščobne mase več kot takrat.

Črnova, Velenje: Pri spravilu lesa se je smrtno ponesrečil.

Japonska: Dojenček z najmanjšo težo, ki se je rodil in preživel, tehtal 268 g, rodil se je v 24. tednu nosečnosti.

2. Pikin ultra tek 2014 – 24 urni humanitarni tek

Print

Športno-humanitarno društvo Vztrajaj – Never give up je v okviru 25. Pikinega festivala v Velenju izvedel 24-urni humanitarni tek z naslovom »PIKIN ULTRA TEK«. Celoten izkupiček zbranih sredstev iz naslova štartnin društvo se namenja socialno ogroženim družinam.

Pikin ultra tek se je začel v petek 26. septembra ob 16. uri in se zaključil po 24 urah, torej v soboto 27. septembra ob 16. uri. Približno 4,8 km dolga trasa je bila speljana okrog Škalskega jezera in skozi prizorišče Pikinega festivala. Tekači društva so tekli neprekinjeno ves čas prireditve, ostali tekači, obiskovalci, ljubitelji športa in njihovi podporniki pa so se lahko teku pridružili kadarkoli in odtekli poljubno število krogov.

Video (časovnica na 0:48) začetka Pikinega ultra teka 2014:

Pikinega ultra teka sem se lotil kot se verniki romanja. Želel sem okusiti bolečino, ko se telo upira, duh pa bi še vztrajal naprej, in dobljeni boj psihe nad telesom podaljševati, kolikor bi se dalo, s ciljem doseči mejo 100 km.

Namena odteči 100 km pa sem zaupal le ožji družini in nekaterim kolegom in tudi do zadnjega tedna nisem vedel, ali se bom prireditve sploh lahko udeležil. Vedel pa sem, da bo ljudi okrog mene bolj kot premagovanje kilometrine skrbela moja prehrana, saj sem teden dni pred Pikinim ultra tekom sem svoj jedilnik v celoti spremenil v veganskega. Eno je, da ljudje, ki ne tečejo, težko razumejo, če že, v čem je smisel teka, sploh na daljše razdalje, in drugo je, da je še težje dojeti veganstva kot odnosa v življenju. Ti dve kombinaciji, prva 100-ka in to samo s pogonom na vegansko prehrano, je precej ljudi, ki jih je zanimal moj podvig, strašila. Slišal sem več (dobronamernih) poskusov prepričati, da to, česar se sedaj lotevam, ni zdravo in da si s tem zelo škodujem.

Na voljo sem imel 24 ur, da svoj cilj izpolnim. Tekači smo si postavili bazne šotore in mize s prigrizki in okrepčili, nato pa se brez posebnih ritualov neglamurozno podali na vsak svojo odisejado. Všeč mi je bil način izvedbe tega teka, ker ni bilo medijskega pompa in si se res lahko posvetil samo svojemu teku, neobremenjen s tempom in nenazadnje tudi z dolžino – tam si, da tečeš in drugo ni pomembno. Tudi obiskovalce Pikinega festivala očitno naša prisotnost ni posebej vznemirjala; tu in tam se je občasno vprašal, kaj počnemo.

Moj plan je bil, da najprej oddelam maraton (za dober in zadnji daljši trening za Ljubljanski maraton), nato počivam in nadaljujem na način, kot bom to sposoben, dokler ne pretečem 100 km. V prvi rundi sem tako neprekinjeno pretekel pb. 49 km. Presenetilo me je, da smo imeli trail varianto terena, pa še precejkrat se je steza vzpenjala in spuščala, kar je pomenilo dodatne obremenitve za telo.

Ob 21.30 uri sem bil v svojem šotoru, odločen, da bom spal, dokler se ne prebudim in začutim, da lahko nadaljujem. Po treh urah “spanja” sem se zvlekel iz šotora in ob 1. uri ponoči nadaljeval s svojo drugo rundo. V tej rundi sta nadme bedela moja draga in moj brat. Do 4. ure zjutraj sem pretekel dodatnih 24 km.

Nato sem v šotoru znova “spal” in sicer manj kot 2 uri. Zjutraj ob 6.30 smo tekači dobili informacijo, da vodstvo Pikinega festivala izvajalcu ultra teka ne dovoljuje, da bi imeli postavljene šotore in bazne tabore, saj naj bi se s tem (po neuradnih informacijah) kvaril izgled Pikinega festivala. Zato smo precej časa in energije porabili za pospravljanje svojih stvari s prizorišča. Ob 8. uri sem si z mojima borcema na terenu privoščil kavo v bližnjem bifeju, ju z avtom odpeljal na drugo stran Velenja, kjer so ju čakale njune obveznosti, in ob 9. uri zaštartal tretjo rundo svojega teka.

V tretji rundi sem po slabih 10 km teka začutil močno volčjo lakoto in z veliko žlico plasknil po veganskem čokoladnem kremnem namazu, kar se mi je od mojih zalog hrane zdelo še najbolj kalorično, in nadaljeval, tako da je bila tretja runda dolga pb. 22 km.

Po 12. uri me je samo 4 km ločilo od zadanega cilja 100 km. S prizorišča sem odšel na parkirišče festivala in se zleknil v avto (edino za silo priročno bazno mesto, ko šotori niso bili več dovoljeni). Bil sem utrujen, oči so bile krvave. Noge so na predelih narta bolele; zlasti levo stopalo mi je delalo največ skrbi. Za vsak slučaj, da ne bi zaspal, sem si nastavil budilko, da bi me predramila po eni uri časa za počitek in regeneracijo. Zadnji krog sem nameraval odteči pokončno, z zavedanjem, da zaključujem svoj veliki projekt in da mi je uspelo.

image

Zadnjič sem cilj prečkal ob pb. 14. uri. Pretekel sem 100 km. Kot sem začel, sam s seboj, na isti način sem končal. Brez čustev. V meni je bilo globoko notranje zadovoljstvo, da sem izpolnil zadano, da sem česar takega sploh sposoben, in prav nič ni bilo pomembno, če ljudje vedo, kaj sem počel. Teh 100 km sem storil zase in za to izbral prireditev, ki je imelo humanitarni značaj.

Vzdušje med tekači je bilo zelo sproščeno in prijateljsko, kar me je v času krize bodrilo in mi bilo v pomoč. Eden drugega smo vzpodbujali in med tekom se mi je zdelo, da se samo mi med seboj zaznavamo ter da smo za ostali svet nevidni v svojih borbah. Čeprav nisem nikogar osebno poznal, sem se počutil brezpogojno sprejetega.

Tehtnica je doma pokazala, da sem izgubil pb. 3 kg telesne teže. Seveda jo bom v prvih dneh po teku že pridobil nazaj. Popil sem tudi pb. 12 litrov tekočine. Povečini sem si delal pijačo z mešanico mineralov (Mg, Ca, Multivitamin). Med tekom sem pojedel precejšnjo količino sadja (banane in mandarine) in užival veganske “energijske” ploščice iz kosmičev, ki jih je doma za ta namen spekla moja draga. Pomagal sem si samo z dvema energijskima geloma, občasno pa sem si privoščil tudi polnozrnati kruh.

Med potjo domov sem si zaželel solato. Ustavili smo se v Tepanju, kjer sem potešil prvi val lakote:

image

Povezave: