#avgust01

2019, četrtek.

Četrti dan ne tečem. Prva noč doma po operaciji ramena. Pozitivno sem naravnan in zadovoljen, da sem po zadnjem incidentu z ramo (poleti 2017 na morju v Reki) sprejel odločitev, da bom šel na operacijo oziroma sprožil postopek, da mi ramo operativno stabilizirajo. Dve leti je minilo, bilo je ogromno zdravniških pregledov, kar me je stalo ogromno letnega dopusta in dosti denarja za poti na preglede v Ljubljano in Valdoltro. Danes, ko sem doma, prvič v karieri na bolniški, v miru prebiram odpustno pismo in preglejujem, kaj so mi sploh delali. Pred operacijo mi je zdravnik povedal, da ko me odprejo, se bodo odločili, katere vrste poseg bodo delali. Po diagnozi sodeč je bila dovolj tista manj travmatska, “bankart et hill sashs ramena artroskopska stabilizacija”. Artroskopsko so mi stabilizirali Bankartovo lezijo skupaj s Hill-sachs, z Asa tehniko. Zdaj moram šest tednov nositi opornico, čez deset dni mi bodo odvzeli šive, pa redno moram izvajati Bolniškanaučene vaje, rano pa hladiti preko tkanine. Verjamem, da se bo moje telo, ker je sicer v odlični fizični kondiciji, hitro rehabilitiralo in da bom po nekaj tednih lahko začel s krajšimi teki vsak dan.

Naslovnica (SN): Murska Sobota – vernica (68) trdi, da ji je duhovnik pisal ljubezenska pisma.

Zdravstvo: Popoldne, ko se mi je honey vrnila iz službe, sem jo koristil za prevoz, da me je cuknila do osebne zdravnice, ki je pa žal v tem obdobju za daljše obdobje odsotna in glej ga zlomka, ni urejenega njenega nadomeščanja. Po potreben papir sem se zato napotil k dežurnemu zdravniku, ki je po pogodbi med ZD M. Sobota in Splošno bolnišnico M. Sobota v urgentni službi. Tam me gladko odslovijo, ker ne izdajajo bolniških listov in me napotijo v zdravstveni dom k zdravniku, ki je pač v službi. Tudi v zdravstvenemu domu jim je čudno nad to situacijo. Na srečo sem naletel na mladega in prijaznega zdravnika, ki je zadevo v nekaj minutah rešil, sestra v ambulanti pa mi predala potrdilo, da sem bil od tega ponedeljka pa do včeraj do srede kot zadnjega dne v mesecu res odsoten od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Sem se kar namantral, da sem prišel do papirja, namesto da bi v domači oskrbi okreval po operaciji. Pocartal sem se s coca cola zero iz avtomata zdravstvenega doma.

Kočerja: Po tem, ko smo mi uredili bolniški status za tri dni v juliju, za kočerjo, ker kosila ni bilo, riž, melancan, pečena zelenjava. Pa po dolgem času sem jedel solato.

#julij31

2019, sreda.

Tretji dan ne tečem. Danes je prvi dan po operaciji. Noč je minila, s protibolečinsko infuzijo in antibiotiki. Komaj sem čakal, da me odpustijo domov. Sestra mi je previla rano, fizioterapevtka mi je pokazala vaje in dobil sem odpustnico. Zdravnik se je odločil za operacijo mehkih tkiv, kosti jim ni bilo potrebno dirati. Še nekaj tednov bom enoroki Leon. Prvo, kar sem naredil po odpustu, je da sem si v kavomatu privoščil podaljšani espresso ter izotonični napitek.

Kosilo: Brezalkoholni Erdinger in vegan varianta zelenjavne pice pri Grofu pri Vranskem. Pico sem jedel z rokami, šla mi je v slast. Proslavil sem pot domov.

Naslovnica (Delo): Zaradi slovenske birokracije naložbe/investicije mirujejo (npr. prenova Plečnikovega stadiona, Ikea Ljubljana, Ocean Orchids Dobrovnik, gradnja škotske žage na Gomilskem).

Naslovnica (SN) Vrhpolje pri Kamniku – zakonca (ž 40, m 41) z otrokom tihotapila drpgo, ujeta na Hrvaškem.

Večerja: Že doma. Najprej banana, kivi, lubenica, potem pa še bučkina juha (špagetarica) od moje honey. Doma biti je lepše.

#julij30

2019, torek.

Drugi dan ne tečem, drugi dan hospitalizacije in dan moje operacije v Ortopedski bolnišnici Murska Sobota. Od polnoči pa do nastopa operacije sem moral biti na tešče, niti vode v tem času nisem smel piti. Potem sem izvedel, da imam šele okrog enajstih dopoldne poseg. Nisem še imel kam dati, hodil sem po terasi s pogledom na morje in pa počival na postelji. Pred operacijsko mi potem niso mogli dati infuzije. Igla je šla v iglo, ampak telo ni sprejelo infuzije. Po nekaj poskusih so mi morali dati pomirjevalo, da je tekočina potem šla v telo. Hecno je bilo, malo sem postal zaspan in bi mel, če bi bil v drugi okoliščinah, kar zaspal. Potem pa so me prepeljali v sosednji prostor, v operacijsko. Vsi so bili ful prijazni. Res dobra atmosfera, da kar pozabiš, da so vsi ti ljudje okrog tebe zaradi posega na tvojem telesu. Potem sem se pa prebudil, dobro razpoložen, z infuzijo in ortozo. Rama malo boli, ampak mater, operacija je za mano! Juhu! Kakšno olajšanje!

Večerja: Moj prvi današnji obrok. Testenine, ki sem se jih potrpežljivo namučil z eno roko. Jedel sem leže, v bolniški postelji. Zraven pa cvetača. Kak je pasala cvetača!

#julij29

2019, ponedeljek.

1. dan brez teka. Lokacija: Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Sprejem v bolnico, skoraj pet mesecev prej od načrtovanega. V ponudbi imajo vegan dietno prehrano. V sobi je placa za štiri paciente. Ja, zdaj sem pacient. Trenutno sem še na višku forme in bi lahko tekel maraton, ampak zdaj sem pacient in čakam, večino časa leže na postelji, kot da bi bil najbolj bolan. Človek se sčasoma še res začne počutiti bolnega oziroma da mu nekaj manjka. Stika sem imel z dvema zdravnikoma, oba sta bila izjemno prijazna in dobro razpoložena.

Kosilo in popoldanska malica: zelenjavna enolončnica, zraven valsoin čokoladni puding. Za malico pečeno jabolko. Pozitivno presenečen, da mi ni treba skrbeti za hrano (vegan).

Naslovnica (SN): Bonini – na vrtu treščila strela in ubila moškega (48).

Zadnja večerja: Pečena in polnjena bučka. Njama, vrhunsko za bolnišnico!

ČET 7/12/17

-2/6° C. Koristil sem LD, ker sem bil ob pol enih popoldne naročen na CT rame v Ortopedski bolnišnici Valdoltra (Ankaran). Zaradi dolge poti do tja sem vstal kot običajno, si za vsak slučaj sfotokopiral zdravniške izvide in se rano odpravil na pot. V LJ sem imel dogovorjen prevzem tarč za naše strelce SDKFT, ker morajo zaradi tehničnih težav s streliščem ta vikend tekmo spraviti s papirnatimi tarčami. Istočasno ko sem že v LJ, sem šel v nakup Sunewarrior vegan beljakovinskega praška, ki nama je tudi zmanjkal. Šele nato sem se odpravil naprej na pot. In dočakal sem morje. Najprej sem se sprehodil do morja in zadihal morski zrak. Božansko! V ambulanti sva bila nato samo dva pacienta, zato je šlo hitro, osebje je bilo profesionalno (čeprav na začetku ni zgledalo obetavno). Na poti domov sem se spet stavil v LJ, kjer sem si naročil dva vegan sendviča za kosilo in za jutrišnjo pot štiri. Preden sem prispel domov, sem se ustavil še v MB in menjal evre za kune (za jutri) in naredil nabavo živil, da jutri na poti v Zagreb ne bova lačna. Vozil sem izposojen avto (elantro od fotra), dobro je vozen, čeprav ga prodaja. Na sliki morje, kamor sem namočil roko, preden sem zapustil obalo in se odpravil domov.