Najprej kava, potem bom šel na današnji pozen jutranji tek. Ne sanjam več na glas o daljših tekih, ker mi okoliščine tako zelo otežujejo ta podvig, da me potem vse skupaj samo spravi v slabo voljo. Recimo policijska ura je še vedno v veljavi in ne mislim se še v nedeljo loviti v krogih po dvorišču in zelenici, kolikor jo je od mojega teka po njej še ostalo, sploh ko je vse mokro in spet blato. Hkrati pa je bila ta naša noč spet specialna. Že v izhodišču sem v močnem deficitu spanja, slabo noč pa je imel tudi mali in sem bil zaradi tega po tretji uri ponoči pokonci. Po dolgih poskusih, da bi mali zaspal, sem si nalašč ugasnil vse svoje budilke, da se naspim, kar pa mi je uspelo.