V službi sem povečal dozo kav iz dveh na tri. Včeraj zvečer sem jih zato seštel, koliko jih popijem na dan in po izračunu je to pet dnevno. Verjetno preveč, da bi še bilo zdravo, zato sem danes zjutraj pred tekom kavo izpustil.
Včeraj sem tudi po sili okoliščin opravil dva krajša teka, poleg jutranjega še popoldanskega. Pa avto sem dal servisirati. Za danes zjutraj sem razmišljal o daljšem teku, pa mi ga je spanec pobral. Budilko sem ugasnil in potegnil spanje rekordno do skoraj šeste ure. Občutek naspanosti je premagal vsakršne občutke krivde, ki bi se naj pojavili ob neizpolnjeni nameri.
Pri sebi sem si skušal postaviti prepoved pisanja o spanju, ker bi to bila potem lahko tema za vsak post, vendar danes lahko naredim izjemo. Mali se je sredi noči domislil, da bo vstal in ga dobro uro ni bilo mogoče prepričati v spanje. Absolutna dolžina mojega spanja je že sicer manj kot šest ur ma noč, potem pa se ti vmes zgodi še to. S poskusi uspavanja se je ukvarjala moja draga, jaz sem samo poleg njiju vsake toliko spremljal situacijo in padal nazaj v spanje.
Je mali šel včeraj pol ure prej spat, meni ni bilo potrebno niti kuhati, pa kljub tema dvema bonusoma nisem izkoristil priložnosti za tudi svoj zgodnejši odhod v krpe. Spat sem šel ob običajni uri in to jutro, ko to pišem, sem malo jezen nase zaradi izpustitve te priložnosti, da bi bil lahko moj spanec danes malo daljši.
Včeraj pozno popoldne se mi je zazdelo, kot da se je čas malo upočasnil. Sedeli smo v dnevni sobi, štiri generacije Zelkovih, 5 družinskih članov, med klepetom pogledali v televizijo in srkali kavo. Zagotovo tega občutka ni imela draga, ko je z malim korakala v krogu med prostori. Ko je mali pozneje zadremal v krajši krepilni sen, sem še vedno sedel na udobnem naslonjaču v dedkovi dnevni. Spil sem en štamprli viskija, za na zdravje smo rekli. V ozadju pa sem že imel krivo vest, da ta čas, ko mali miruje, ne izkoristim časa za kakšno gospodinjsko opravilo.
Morfejork.com 