#april27

2020, ponedeljek, dan boja proti okupatorju.

tek – reka Mura, Gradišče
vegan – testenine, tofu, cvetačina omaka z grahom

#februar08

2020, sobota, slovenski kulturni praznik.

Tek – vstal sem pozneje kot običajno, skoraj 40 min. Lahko sem si privoščil, ker smo danes prosti. Hkrati sem imel ob pol dveh zjutraj nočerjo, pojedino sredi noči. Mlel sem kruh in posoljen avokado. Zaradi preobremenjenosti želodca me je v jutru v želodcu dajala zgaga. Na tek sem se tudi zaradi tega spravil nerazpoložen. Želel sem stran od cest in ljudi, izgubiti se med njivami. Zato sem tekel skozi drevesnico in po Mlečni ulici na Tišini med njive vse v Murske Petrovce, tam v Sodišince in nazaj med njive mimo sodišinskega pokopališča pa po Primoževi ulici in spet za drevesnico domov. Ko sem tekel, sem si domišljal krog, kot mi je potem tudi uspel, a sem se v predstavah malo zakalkuliral, ker je bilo trase več kot 10 km ampak samo za 1 km. Na sliki kapelica v Sodišincih.

#november01

2019, petek, dan spomina na mrtve.

Teroristična organizacija Islamska država – teroristi potrdili, da je bil ubit njihov vodja in da imajo že novega.

Avtomobilska industrija – združujeta se avtomobilska koncerna Fiat in Chrysler. Fiatu ni uspelo, da bi se združil z Renaultom.

Tek – prvi november je prinesel ohladitve. Mrzlo je že bilo, pa še zelo megleno. Tekel sem tri kroge na relaciji Gradišče, Tišina, Tropovci, okrog tišinskega krožišča. Pozabil sem obleči odsevni telovnik (zaradi močne naglavne svetilke sem še vedno dobro viden, ampak vseeno).

Kajenje – v Avstriji šele zdaj prepoved kajenja v gostinskih lokalih.

Kosilo – testenine s prelivom iz sejtanovega drobljenca in pelatov, omaka moja pogruntavščina. Na 1. november smo jedli zunaj na dvorišču, ko smo se vrnili s sprehoda.

#oktober31

2019, četrtek, praznik dan reformacije.

Tek – trije krogi na relaciji Gradišče, Tišina, Tropovci okrog krožišča (na fotografiji). Izračunano sem imel, da moram preteči danes deset km, da bom postavil nov mejnik. V tem mesecu sem pretekel skupno 300 km, kar je moj osebni rekord, odkar izvajam meritve. Za 1,5 km sem presegel rezultat z oktobra 2017. Tudi v tem mesecu sem tekel vsak dan.

Kosilo – moja prva lazanja. Bešamel sem naredil iz polnozrnate pirine moke, sojinega napitka in kvasnih kosmičev. Testeninske plate so iz spara. Za filo pa sem odmrznil špinačo in jo pomešal z vsebino konzerve graha in korenja ter naseckal tofu.

Javni prevoz – upokojenci bodo po novem zaradi sprejetje takšnega zakona upravičeni do brezplačnega medkrajevnega javnega prevoza.

#oktober28

2019, ponedeljek.

Ljubljanski maraton – včeraj na maratonu padel ženski rekord, ki po novem znaša 2;21:26, postavila pa ga je Kenijka.

To jutro sem zaspal. Prebudila me je honey, ko se je prebudil otrok in me vprašala, ali danes ne grem tečt. 35 minut pozneje sem vstal in toliko nekje tudi kasneje startal. Tekel sem tri kroge dolžine štirih km na relaciji Gradišče, Tišina in za drevesnico domov. Ker bi rad do konca meseca pretekel skupno dolžino 300 km, sem si tudi za danes zadal 12 km, da do konca meseca lažje opravim ta izziv. Nekaj km zapored sem tekel svoj tekmovalni tempo 5:00 oziroma celo hitreje. Dobro sem se počutil in mislim da sem se tudi naspal. Vsaj nekaj dobrega v tem, da sem zaspal.

Danes ni moj dan. Več stvari je šlo narobe do konca dneva.

Dan spomina na mrtve – 2.400 ton odpadkov zaradi prižiganja sveč ustvarimo Slovenci ob dnevu spomina na mrtve.

Popoldne, ko sem dokuhaval, ker je med kuho opoldne zmanjkalo elektrike, sem enolončnico iz ješprenja, pirinih testenin, krompirja, čebule, čajote, jajčevca osmodil, zažgal. Eno zlico sem samo pojedel in zaradi nagnusa hrano zavrgel. Jezen sem bil.

#avgust17

2019, sobota.

Državni praznik dan združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pred 100 leti smo Prekmurci postali sinovi slovenske matere. Ta dan sem začel kot ostale dni z jutranjim gibanjem na svežem zraku. Zapletlo pa se mi je pred odhodom iz hiše. Najprej sem se iz kopalnice spravil pet minut pozneje, ampak zavestno sem si dopustil to zamudo, ker je pač vikend in sem lahko malo bolj na komot. Potem pa, ko bi se moral obuvati, spoznam, da nekaj repu podobnega vlečem za seboj. Jebemti, sem mrmral sam pri sebi. To je pomenilo z eno roko sleči odsevnik in majo z dolgimi rokavi. V nerodnosti mi je padla še bluetooth slušalka iz ušesa. Ko sem bil na pol slečen, šele takrat sem si lahko tisti rep, ki gre z zadnjega dela ortoze, namestil čez zdravo ramo in jo pripasal na prednji del opornice. Za fiksirati ramo k telesu je pomembna. Tako sem izgubil še nekaj minut in današnje oblačenje je v brutu času trajalo tako dolgo, kot traja polovica časa mojega gibanja. Sem pa bil prvič spet v krogu skozi Gradišče mimo zadruge in mobitelovega oddajnika, pokopališča, OŠ in domov.

Sva šla v trgovino, ker nimava sadja in zato že nekaj dni žulim kruh pa take pizdarije, zaradi česar imam potem težak želodec. Kruh in te pizdarije so sicer dobre, ampak niso za nažiranje. No, da preidemo do bistva, sva svakinjo prevzela v varašu M. Sobota, srečelišče pri masažnem salonu pred neko sekvojo sred Sobote. Mislim, sekvoja v mestu, moje najljubše drevo. In smo šli v trgovino potem skupaj, a se prej ustavili v uličnem bofetu, kjer smo po naključju spili drink z mojim tastom in njegovim kolegom. In ko smo končno prišli do trgovine, je doma že čakala moja tašča, pa se nam je mudilo, pa še lulat me je tako tiščalo, da sem se komaj premikal med nakupovalnimi policami. S taščo in svakinjo smo si doma pripravili kosilo (pomfrit, neke vegan polpete in žar varianto tofuja, pa ogromno fižolove solate). Smejali smo se pa toliko, da sem pozabil na naslednjo svojo potrebo – po popoldanskem spancu.