V soboto in v nedeljo sem dvakrat tekel, zjutraj in zvečer. Zvečer sem se na tak način še enkrat preluftal in se napolnil z dobro voljo. Hkrati pa je to bil idealen način, da sem se izognil polurnemu brskanju po mobitelu in žretju večerje.
V šoli so nas drilali, da je prvi zimski dan 21. decembra. Danes imamo že meteorološko zimo in ne vem kakšno še, ki se pojavlja ob drugih datumih. Pa recimo, danes šele se začenja zima, do zdaj smo gledali v sivino in blato jeseni. To jutro sem zaspal slabih deset minut, ker sem včeraj ugasnil budilko in jo slaboumno za danes nisem vklopil. Me je prebudila draga, da si nisem povzročil še več škode. Rešila mi je jutranji tek.
Prebrala mi je, da sva vsa ta leta po napačnem postopku kuhala turško kavo. Kava naj ne bi marala prevretja in na indukciji bi jo morali kuhati na ne najvišji stopnji. Še v mrzlo vodo nasipaš kavo in čakaš, da med kuhanjem nastane plast pen, ki se dvigne do roba čaše, potem odstraniš. Jaz sem jo doslej kuhal na način, da sem jo vsipal v vrelo vodo in včasih, ko se mi je to še res dalo, tudi po trikrat zavrel.
Vikend je minil kot da ga ne bi bilo. V zadnjem obdobju, je moj plan za vikend načrtovanje gospodinjskih in ostalih hišnih opravil, ki jih med tednom nisem zmogel, in seveda biti varuška. Včasih kaj uspem narediti, pogosto česar ne. Tek je zdaj postranska stvar in mi je bolj kot treniranje za nek maraton pomembno to, da tisti čas, ki ga imam rezerviranega za tek, uživam oziroma ne trpim, da se ne ubijam še s tekom.
Sem dan začel s tem, da sem s prstom tako nerodno na silo zadel v okvir odprtine sušilnega stroja, da mi je noht pomodrel. Bolečina ob prvih jutranjih minutah je bolj izrazita. Oprano perilo sem zlagal v sušilca kot vsako zgodnje jutro. Včasih tudi tako rutinsko opravilo, ki ne terja premisleka, vsaj malo zakomplicira situacijo.
Včeraj sem si dal potrditev, da še vedno zmorem. 8 mesecev in 1 dan sta minila od zadnjega 22 km dolgega teka. Ko sem prišel v hišo, je k meni priracal mali, moral sem ga dvigniti. Prijel je za moj od znoja moker ščitnik za vrat in prvič nagravžal obraz v gnus. Verjetno sploh prvič je izrazil to čustvo na tako izrazit način. To jutro pa sem spet zaspal, drugič v treh dneh. Na srečo se je 45 min pozneje od moje budilke prebudil mali. Še bo dovolj za kratek 5 km dolg tek.
