#november19 2021, petek

Polna luna ima svojo moč, vpliva name in mislim da tudi nanj. Prvič sva se zbudila po enih ponoči. Kriza je bila, ker sva bila sama. Drugič malo po pol petih zjutraj, pa potem nisva mogla več spati. Se je pa po jutranjem urejanju, ko sem zdelan oče obležal na kavču, skobacal name na moj trebuh in me objel čez telo kolikor je pač lahko. Ušesa so mi ploskala od radosti. Moj otrok.

#november18 2021, četrtek

Dvakrat me je nasomaril, da mora na stranišče, ko je bil čas za odhod v vrtec. Prepozno sem zaznal, da se mi nagajivo smeje, medtem ko sem že čutil švic po vsem telesu. Ko sva bila končno v avtu, so se moji pomisleki uresničili – vsak dan sva nekaj minut poznejša. Ne glede na najino zgodnjo uro in da se uspeva hitro urediti, izgubiva vmesni čas, ko je treba iti. Ampak potem, ko zadeva steče, gre običajno brez težav. In ko ga pospremim v vrtec in ga prevzame vzgojiteljica, se počutim tako praznega.

#november16 2021, torek

Težko mi je bilo, ker sem bil popoldne po službi že brez energije in volje, pa mi je bilo res težko odzivat se na otroka. Potem sem pa pomislil, kako težko mora biti šele njemu, ki je pa odvisen od mojih odzivov in da si otopelega očeta ne zasluži. Po tem razmisleku in samokritiki sem se vzel v roke in odigral svojo očetovsko vlogo. Preživela sva drugi dan sama. Če nama je šlo dobro, ne vem, sva pa zgurala brez večjih posledic. Mali se mi smili, ker je zadnje tedne stalno v stresnih situacijah, in bolj ko sem na koncu dneva utrujen od starševstva, še raje ga imam.

#oktober28 2021, četrtek

Za jedilno mizo sem bil, imeli smo kosilo, ko je prispel MMS, v katerem me brat seznanja, da sem postal stric. Hvala bogu, rešila sta se, za njima je, sem si rekel sam pri sebi, ko je žena vzela malega v naročje in sta glasno poplesavala po kuhinji. Mali si še ne zna predstavljati, kaj pomeni dobiti bratranca, a moje misli se igrajo in si predstavljam, kako se nekoč v prihodnosti srečujeta eden z vasi in drugi z mesta ter se s tem dopolnjujeta in oba rasteta v pogledih na ta svet. Nazdravili smo z nekim likerjem, dober je bil, mogoče sem spil tri štamprlije.

#oktober25 2021, ponedeljek

Igrala sva se v dnevni sobi s skladanjem kock, ko se je žena na hitro poslovila. Ni je jemal resno in mislim da je to spoznal nekaj minut kasneje. Najprej je zaklical zanjo, potem pa začel nabirati solze. To je bila resnična žalost, ne tista zaigrana za namen izsiljevanja. V tistem stanju se mi je zasmilil. Z občutkom, da mi primanjkuje nekaj orodij za to, sem ga tolažil.

Za spanje je bil – jaz pravim – pogumen. Sedela sva na postelji in listala slikanici. Na neki točki sem mu rekel, da bova dala knjigi zdaj počivat in ga povabil, da lahko spi sam v svoji posteljci ali pa pri meni. Pogledal me je in nato za hip kot da bi pogledal sam vase. Poiskat si je šel še avtobus in ga nesel s seboj v svojo posteljo. Sam se je ulegel na trebuh. Poljubil sem ga, pokril in ugasnil luči. Zaspal je. Neverjetno dober občutek za očeta. V meni se je spet nekaj premaknilo.

#julij30 2020, četrtek

18/30° C vreme MS.

Solkan – v reki je utonil deček (10), ki ga je odnesla deroča reka. Bil je v spremstvu odrasle osebe, ko je prečkal reko.

tek – Gradišče
vegan – riž z zelenjavo in rdečo peso zraven