#maj16

2020, sobota. Dan, ko bi se v svetu brez covid-19 vršil 40. maraton Treh src Radenci. Vreme – MS 8/20° C.

tek – Vanča vas
vegan – krompir in sladki krompir iz pečice, tofu

SOB 19/5/18

5 let že tečem uradne maratone in danes sem 5. pretekel 42,195 km na Maratonu Treh src v Radencih. Hvala Sushku in Kusku za spremstvo. Pomagalo je, da sem imel včeraj dopust, da sem se naspal, tudi popoldne, in pomagalo je, da sem med tekom jedel energijske gele. Dosti je bilo potrebno piti, ker je bilo vroče in pihal je veter, kot je značilno za ta maraton. Vse prepreke sem med tekom uspešno premagal in med tekom užival. Nedvomno pa je k temu pripomoglo tudi notranje ravnovesje, ker sem tako zavarovan v sebe kar se tiče teka, da živčnosti in pretekmovalne napetosti zadnji dve uri pred tekom ni bilo. Bil sem miren in pripravljen, četudi letos maratonske razdalje še sploh nisem pretekel (do zdaj letos največ pretekel 36 km). Tečem skoraj vsaki dan, zato vem, kaj počnem. V cilj sem letel na krilih dobrih občutkov, ki se jih ne da opisati. Hvala vsem navijačem ob progi!

PET 19/5/17

Dan pred radenskim maratonom. Med službo sem nekoliko bolj pazil, da se nisem dehidriral. Zaradi delovnega ritma pa sem o teku lahko pričel razmišljati šele po prihodu domov, ko sem se, kot vsako leto v petek popoldne, odpravil dvignit štartno številko.

Doma sem si kmalu po kosilu pripravil še testeninko in za dve uri zaspal na kavču. Ta dremež je zlata vreden, da se umirim in nujno spočijem. V noči pred takšnim dogodkom in tudi v noči za njim je lahko prisoten nemir in se telo ne rehabilitira optimalno.

Ker je to domači maraton, sem nanj v odzivu bolj miren, pa tudi manj energije gre za logistiko in transport. Res pa je, da je pa zaradi domačega terena čustveno bolj vznemerljiv in poseben izziv.

35. Maraton Treh src, Radenci 2015

Radenci, 16.5.2015

image

Ob 9. uri start na 42,195 km. Trasa je domači teren, domača trening pista, vse asfalt in čustveno močno nabito ozračje zaradi domačih ljudi in navijačev. Radenski maraton je moj tekaški vrhunec v prvi polovici leta, potrditev in priznanje. Udeležil sem se ga 7x, od tega 2x na maratonski razdalji. Lani maja sem tu tekel prvič svoj uradni maraton (3;24:15), oktobra potem še ljubljanski maraton (3;29:11).

Osebnega rekorda tudi zdaj nisem podrl, sem ga pa do zadnje četrtine proge dobro ogrožal. Za personal best-om sem zaostal 1 min 26 s.

Rezultat: 3;25:41 in 62. mesto* v moški konkurenci. Maraton je končalo 227* moških. Uvrstil sem se v prvo tretjino, kar si štejem za uspeh. [*neuradni rezultati]

Vreme je bilo skoraj idealno za podiranje rekordov. Temperatura zraka se je morala gibati po mojih ocenah 15-18° C, ni bilo vroče in ne mrzlo, delno oblačno. V drugem krogu pa je pričel pihati veter, zato so se pogoji otežili.

Prvi krog (21k) sem pretekel v času pb. 1;38, s tem da sem varčeval z močmi in skušal čim bolj teči racionalno, z glavo in z zavedanjem, da se maraton začenja po 30 km. Lani sem prvi krog pretekel 3 min počasneje, a imel nato naslednjih 7k najhitrejši del, nakar so me po 30 km že začeli dajati krči. Letos sem se bolj zavedal te nevarnosti in kaj vse me še lahko čaka. V maratonski zid sem se zaletel nekje okrog 33. km (glikogenske zaloge so pošle). Noge so postale težke, vendar sem točno vedel, kaj to zdaj pomeni. V tem stanju sem se prigovarjal, da moram skrbeti le še za konstanten tempo, korak za korak in za naprej. Sliši se lahko, a v praksi je bil ta del fajn trpeč. Kdor me je v zadnjih 7 km videl, je najbrž zagledal trpčega Leona. Vendar za umret hudo ni bilo, je bilo pa točno tisto, kar je običajno za maraton in zaradi česar je maraton tako opevana življenjska preizkušnja za človeka. V zadnjem kriznem delu je svojo vlogo morala odigrati psiha. Čutil sem, da tečem samo še na hlape. Glava ima pri maratonu ključen pomen in nanjo sem se lahko zanesel. Zgrešil sem za malo svoj rekord, a sem se v cilju kljub temu počutil kot zmagovalec. V zadnjem kilometru so navijači bodrili vsakega posameznega maratonca in to je bilo naravno čudovito.

V zadnji tretjini maratona sem jedel zelo malo, kar je napaka, toda ni mi teknilo drugega kot voda. Pohvalil pa se bom, da sem maraton pretekel brez energijskih gelov. S seboj sem imel 2 mali veganski čokoladi (iz Bioteke MS), pa sem pojedel le dobro polovico ene od nje. Med tekom pa sem na okrepčalnicah jemal kose banan, občasno kakšno rezino pomaranče, grenivke ali limone, in nekaj sladkornih kock. Sam maraton sem premagal v glavnem s sadjem. Bi pa bilo pametno, da bi med tekom pojedel vsaj tisti dve čokoladici, ker sem na koncu na svojem vidu opažal, da postaja tunelski (low energie).

image

To je moj že drugi uradni maraton, od kar sem vegan. V letu 2015 sem sicer vsaj maratonsko razdaljo premagal zdaj že 4x, do radenskega maratona pa sem od novega leta 2015 tekel 96x in pretekel skupno dolžino 1.053 km (povprečno 11 km na trening). Vključno z radenskim maratonom sem v letošnjem koledarskem letu (135 dni leta 2015) pretekel 1.095 km (povprečno 11,3 km na trening oziroma 8,1 km na dan).

Med tekom sem imel še eno težavo: po 13. km sem v levem stopalu začutil, da se mi dela žulj. Uporabljal sem dolge kompresijske nogavice, ki so bile premočene (ponoči je deževalo in je bila trava na prizorišču maratona mokra kot tudi predeli asfalta) zaradi mokrih copat. Neprijetnost sem začutil vsak korak naprej ampak to mi ni predstavljalo bistva. Užival sem skoraj večino maratona. Zavedati se, da zmoreš in da si sposoben, je priznanje samemu sebi in plačilo za vložen trud in disciplino. Za konec še ta zanimivost: do radenskega maratona sem imel letos samo 2 nedelji prosti teka.

V cilju me je draga počastila z malim točenim pivom :) 🍺

Srečo imam, da nama je z drago tudi tek skupno področje in čas, ki ga lahko preživljava skupaj.

V tem tednu pa sem tekel 4x in pretekel skupno dolžino 63 km.