#november18

2019, ponedeljek.

Južna Koreja – ena izmed držav, ki ne dovoli zaposlovanja tujcev, da bi skrbeli za starejše državljane.

Vreme – MS 9/14° C.

MotoGP – od dirkanja v elitnem razredu motociklizma se je poslovil Jorge Lorenzo.

Tek – trije krogi na relaciji Gradišče, Tišina, Tropovci, po pločniku, okrog krožišča. Deževalo je vso pot, precej. Na koncu sem bil moker kot cucek. Ampak takšen tek prinaša občutek svobode duha. Ko sem se segrel na delovno temperaturo, me dež ni motil.

Kosilo – enoločnica me je pričakala po službi. Pa najlepše je bilo, da smo šli takoj po mojem prihodu na sprehod.

Ludranski Vrh – zemeljski plaz podiral smreke in jih potisnil skozi okno družine. Drevesa so se ustavila centimeter od postelje speča zakonca.

#avgust24

2019, sobota.

Včeraj zvečer sva dobila obisk. Z juniorjem smo se lepo sedli na najini provizorični terasi pred vhod, jaz sem pil malo pivo, ker mi je samo za lušt, on je srkal ta veliko. Pa lučko je prinesel, veganski magnum, zato sem si dovolil grešiti s sladico. Kmalu se nam je pridružil ded, ki je pripovedoval zgodbe iz svoje preteklosti in pojasnjeval o prednikih. Sedeli smo v krog in kurili tisto polžasto zadevo proti komarjem, ki jo je stalno ob takih večerih na Krajni kurila rajna Ema.

No, zato se mi je čas malo zavlekel v noč, malo sem spal, ampak to nima skrbi, ker sem itak zdaj še stoodstotno doma brez strukturiranega urnika. Vstal sem kot vse ostale svoje dni in se lotil jutranjega gibanja. Ni mi bilo iti nekam med njive, tudi ker se nisem tokrat čutil dovolj pogumnega, sem izbral tisto lažjo varianto in šel petnajst minut v smer Petanjcev in nazaj, po pločniku. Sobota je, zato skoraj ni prometa ob tej uri, kar mi tudi ugaja.

Kosilo je bilo v moji domeni, da ga naredim. Odločil sem se za enostavno varianto, da sem najprej prepražil čebulo in polnozrnato moko, potem pa kuhal kose paradajza, paprike, čebule in česna. Začinil po okusu, tega ne bom našteval. Potem sem juho precedil in v juho strosil brokoli, ki nama je ostal od včerajšnje pojedine. Na glavno jed pa slivovi cmoki, že predpripravljeni. Sem na olju prepražil drobtine, ki so nama tudi hodile viška, pa je bilo potrebno porabiti. V knejdlinih so bile mislim da slive.

SRE 19/9/18

Zjutraj nisem bil prepričan, da bom zmogel teči na standarden način 30 min/5 km, ker ne je bolel piriformis od včerajšnjega fitnesa. Planiral sem samo min. 15 min teka alias 2 km, a sem v počasnem tempu uspel obvladati poškodbo in je počasi šlo dlje in do konca standardnega teka. Službeno sem bil v Kranju in Ljubljani, doma pa sem se lotil priprave ovseno-fižolevih polpetov. Na današnji dan sem vegan 4 leta, juhu!

ČET 13/9/18

Zjutraj sem tekel 60. dan vsak dan zapovrstjo, lep osebni rekord, za družinski almanah. Po službi pa direkt na fitnes (hrbet, triceps). Po kosilu sva imela sprehod na strelišče, kjer sem pomagal pri nastavljanju puške. Domov grede na sprehodu sem drinkal radler in to je bilo fucking sproščeno.

PON 9/1/17

Na večer, ko pišem ta post, sem že časovno dezorientiran in sem se po zapestni uri moral prepričati, ali je danes torek ali ponedeljek.

Izpostavljam, da se borim z oslabelim imunskim sistemom. Zadnje čase mi ni najboljši ščit. Nekaj dni pred novim letom sem bruhal, po novem letu dobil herpes, zdaj pa se že nekaj dni borim z bolečino v grlu. Ko že mislim, da bo izginila, se pojavi še okrepljena. Dost’ mi je tega.

Za upad imunskega sistema krivim sistematičnemu nepočitku. Vem, ampak ne gre drugače.

Jezi me, da si zaradi bolečine v grlu ponoči ne odpočijem. Spanec pa mi je precej pomemben.

Fotografija je nastala na poti med Gančani in Bogojino.