#december30 2020, sreda

Skoraj ga je konec tega leta. Morda pa mi vendarle uspe, da bo to prvo koledarsko leto, v katerem sem tekel čisto vsak dan. Čeprav zadnje mesece delam krajše dolžine teka, je ohranjati disciplino predvsem iti zjutraj na tek, včasih zelo težko, a so tudi dnevi, ko to gre zelo zlahka. Ker zdaj delam krajše teke, je tudi lažje v času policijske ure krožiti po dvorišču.

tek – doma, policijska ura
vegan – ajdova kaša v gosti juhi s sejtanom in popečeno čičeriko

#december26 2020, sobota

Zaspal brez budilke, kar je božično darilo sanemu sebi, v miru zjutraj uredil malega, potem pa se bom lotil dopoldanskega teka, proti Kupšincem, ker me zanima, kako izgleda s potokom zapolnjena struga Dobla na tistem mestu na mostu med njivami.

tek – potok Dobel, Kupšinci
tek – Gradišče
vegan – juha iz ohrovta, veganska francoska solata, pomfrit, tofu

#december25 2020, petek

Božič je, deževen in blaten. Prinesel mi je darilo, da sem lahko dolgo spal, do pol sedmih! Včeraj, ko so mnogi bili v prazničnem vzdušju, smo nekateri, vsaj s katerimi sem bil v povezavi do večera, reševali svet. Sem bil na koncu tako utrujen, da sem po tem, ko je mali zaspal, lahko samo še pojedel vegansko kremšnito, ker je praznik, in šel spat.

tek – Vanča vas, potok Dobel
vegan – juha in veganska pečenka z rižem

#december23 2020, sreda

Popravek, včeraj je malega na drive in pričakal dedek mraz in ne božiček. Oča je moral pred dedkom mrazom zapeti pesem “Siva kučma”. Medtem ko so eni polni predbožičnega cirkusa, sta moji glava in telo na frekvenci iskanja prilike, ko bi lahko zatisnil oči in se za trenutek zaustavil. To jutro očitno to sem storil in se zbudil ob drugi budilki petnajst minut pozneje.

tek – policijska ura
vegan – korenčkova juha s knedli, kvinoja z bučko in sojin pohanček, kitajsko zelje

#december19 2020, sobota

Korona je še vedno med nami. Pogosto se zgodi, da imam zaradi nje ob koncu tedna, ko bi se naj spočil od službe, delo od doma, ker je treba stvari spraviti na tirnice in obvestiti rizične kontakte. Petek pozno popoldne sem sedel na kavču in klical naokrog. Moja draga in mali sta imela kosilo v kuhinji. Prosil sem ju, naj obedujeta brez mene, ker rešujem svet. Imel sem priliko, da bi včeraj zaspal z malim, ampak nisem mogel kar zatisniti oči in prespati večer. Spet sem šel spat pozno kot med tednom. Potreba po tem, da bi pomagal pospraviti in pripraviti sceno za naslednji vsakdan, je bila močnejša. Rutina naredi svoje.

tek – doma, policijska ura
vegan – juha, pečen krompir, sejtan, kuhan gomolj zelene