#november29 2020, nedelja

Ko sem fizično preveč utrujen, manjko energije, ki bi jo dobil s spanjem, zapolnjujem z žretjem. Včeraj zvečer okrog devetih sem popustil pri samokontroli in si delal pojedino. Žrl sem vse, kar je prišlo do dosega, nisem se zmogel več nadzirati. Zato je bila ta noč po kvaliteti slabša, telo se je ukvarjalo s predelavo prepolnega želodca. Enkrat vmes me je draga prebudila, da se naj obrnem, ker sem smrčal. Ponoči smrčim zlasti takrat, kadar naredim pred spanjem takšno neumnost. Potem pa, ko me je zbudila ura, nisem vedel, ali je nedelja ali ponedeljek, bolj sem bil naravnan v ponedeljek. Na ročni uri, kjer imam nastavljen alarm, sem moral nekaj po pomoti pritisniti, ker se mi je zatem oglasil alarm na mobitelu, pa ga nisem znal ugasniti. Fak, zdaj zbudim še malega in drago, me je bilo strah. S piskajočim mobitelom sem odhitel v drugo sobo in po nekaj poskusih uspel ugasniti čudo.

tek – Vanča vas
vegan – žepek iz bučke hokaido in mungdal

#september07

2019, sobota.

Od včeraj in čez noč v jutro je deževalo. Umirilo se je, ko sem pričel z jutranjim gibanem. Rahlo je še deževalo na moji poti v Petanjce in nazaj. Ker je sobota, ob tej uri ni prometa. Sem pa naredil napako, da sem si oblekel tudi majo z dolgimi rokavi. Sam sem s kriv, ker vem, da če je več kot 13° C, nosim samo kratke rokave in ne dolgih.

Za kosilo hokaido bučkina juha, poreklo bučke je v Gederovcih. Glaven hod pa ajdovi žganci. Na tem mestu priznavam, da mi nič adovskega ne gre dobro po grlu. Na čebulnati omaki je narejen tofu. Kot solata pa na olju domača paprika in paradajz.