#december25 2020, petek

Božič je, deževen in blaten. Prinesel mi je darilo, da sem lahko dolgo spal, do pol sedmih! Včeraj, ko so mnogi bili v prazničnem vzdušju, smo nekateri, vsaj s katerimi sem bil v povezavi do večera, reševali svet. Sem bil na koncu tako utrujen, da sem po tem, ko je mali zaspal, lahko samo še pojedel vegansko kremšnito, ker je praznik, in šel spat.

vegan – juha in veganska pečenka z rižem

#december09 2020, sreda

Eden od najbolj gnilih občutkov je za mene mravljinčenje uda. To noč, ko se je mali prebudil, je moja desna roka spala naprej. Pomislil sem, kako ga bom dvignil, ko nimam občutka v eni roki. Mravljinčenje je ponehalo, občutek se je vrnil, mali zdaj hvala bogu in mami naprej spi, jaz pa sem pol ure pred zgodnjo budilko prekinil spanec in še uspel za kratek čas zadremati. Pa tako obetavno je bilo, da bi spal dobrih šest ur.

vegan – enolončnica s čičeriko in stebelno zeleno, brokolijem in cvetačo

#november20 2020, petek

Če pomislim, že je teden od prejšnjega petka. Vse se tako hitro odvija, da se v času izgubljam. Ko imam krizo, si tudi doma kot včeraj preventivno izmerim telesno temperaturo ter grem vonjat deodorant, da preverim, če me korona še ni dobila. Ob večerji, ko sem prekršil svoj post (16.30-5.30), sem z večjim zanimanjem preverjal okus ob vsakem grižljaju. Še okušam. Baje nas v naslednjih tednih čakajo še slabši časi. V službi pa mislim za triintrideset ljudi, ob svojem običajnem delu delam strategije ob predvidevanju dejavnikov, ki bi nas lahko še doleteli, ker je ključno biti čim bolj pripravljen se ustrezno odzvati na stresne spremembe. Prvi val epidemije je bil v primerjavi s tem, kar živimo danes, z mojega gledišča mirno obdobje.