#september26

2019, četrtek.

Vrhunec planinske sezone tragičen – minulo soboto na Brani umrla planinka (27), v ponedeljek na Raduhi planinec (23), oba izkušena in dobro opremljena.

Jutranji tek na dan po takšnem dnevu ob malo kasnejši uri. Tekel sem standard pet km krog kot zadnje dni in se samemu sebi nasmihal. Sreča!

#avgust27

2019, torek.

Prva jutranja misel je šla v iskanje prilike za nadaljevanje spanja. Samo dva tedna okrog operativnega posega, ki sem ga imel, sem izpuščal jutranjo rutino, pa se sedaj tako težko spravljam iz postelje ob rani uri. Saj kasneje je vse lepo in super, sploh takrat, ko to pišem. Jutra so čarobna, ampak da to doživim, se moram res namantrati, da se odzovem klicu jutranje budilke. No, danes sem se gibal po asfaltu. Sem pred tekom na stranišču prebiral časopis in so spet nekje videli duha, je pisalo, pa normalno da ne bom s takšnimi mislimi v glavi šel med njive v čisto temo in zapovrh je strašila že megla. Odpravil sem se najprej po Tropovcih do tišinskega krožišča in nazaj, nato pa v Gradišče okrog nogometnega igrišča. Do končne dolžine sem moral priti še do tropovskega igrišča in nazaj, tam pa so bili ostanki včerajšnjega praznovanja. Sodeč po napihnjenih balonih so praznovali polnoletnost.

Za kosilo sem naredil riž. Zelo dosti sem ga naredil, ker sem imel idejo, da ga bom jedel tudi zvečer. To se seveda ni zgodilo, ker je bilo dosti še druge hrane (sva imela goste), zato bomo riž z grahom jedli tudi jutri kot smo danes še včerajšnjo juho. K rižu sem naredil sojine koščke iz Lidla, pa me niso prepričali kot ne tisti za nianso z drugačnim okusom.

Nova pridobitev za babyzavra, da bo lahko spal z nama ali pa obratno, da bova midva lahko spala z njim in ne na njem.

#avgust26

2019, ponedeljek.

Včeraj sem dopolnil štiri tedne bolovanja/rehabilitacije. Dva tedna in en dan pa zdaj že pridno delam na jutranji rutini in si jemljem svojih pol ure za gibanje. Danes sem sprva nameraval iti krog skozi drevesnico, a sem si na križišču premislil in se lotil raje dva standardna kroga Tropovci-Gradišče okrog gasilskega doma. Velja tudi omeniti, da sem včeraj popoldne končno dobro spal. Po kosilu sem se zatekel v spalnico in nekako mi je uspelo najti položaj, da sem bil bočno naslonjen na blazino, mejilo je že na spanje na trebuhu. Prebujal sem se z nasmeškom in dobro razpoložen. Tudi noč na današnji dan je bila dobra – prihajam k sebi. Še dva tedna opornice, pa bo.

Čajota za kosilo, to je tako kot bučka. Sem zajbl, da nisem dovolj odstranil lupine, sicer pa je redno dobra. Najboljše pri današnjem kosilu pa je bil krompir malo na olju in na kockice narezan. Jbmti je to dobro. Juha pa je malo močna po okusu, nenavadna.

Kronika:

  • Tesovnikova ulica, Ljubljana: Moški (47) ustrelil in ubil bratranca (48) na sprehajalni poti ob Savi.

Honey je oprala in posušila prva oblačila za najinega babyzavra.

#avgust19

2019, ponedeljek.

Se še spravljam v nek dnevni ritem. Danes naju čaka nekaj upravnih opravkov, zato bo dan bolj zanimiv. Današnje gibanje na svežem zraku pa sem speljal po Kolesarski in Šolski ulici v Tropovcih ob OŠ in NK Tišina proti mobitelovemu oddajniku in med njivami za zadrugo, skozi Križno ulico domov. Baje bo do srede še poletno, potem lahko pričakujemo pridih jeseni.

Včeraj sem bi sam sebi tečen. Težko je ohranjati dobro razpoloženje v času rehabilitacije in če tri tedne nič resnega ne delaš, temveč se samo prestapljaš iz enega v drug prostor. Ko se začnem slabo počutiti v svojem telesu, fizično in psihično, potem grem po brivnik in si pobrijem glavo, brado in še malo nižje dol. To je preizkušena metoda, ki mi pomaga, da se ponovno sprejmem in osvobodim. Danes pa mineva tri tedne, ko so me sprejeli v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Danes je za moj moški ego pomemben dan. Draga me je peljala na CSD na priznanje, zdaj je formalno. Tisto, kar se tam pač priznava. In od danes, ko sva uredila tudi tisto reč na UE, imamo v Tropovcih tudi formalno enega oziroma potencialno že dva vaščana več. Formalnost pač.

Po teh formalnostih sva šla v Lidl po vegan zamrznjene pice, posebna ponudba. Dve različni sva jedla, več različnih pa itak ni. Meni so všeč, ker ena stane manj kot 1,60 eur, pa tudi z eno se čisto dovolj naješ, dobra pa je tudi, nimaš kaj.

#avgust11

2019, nedelja.

Ne tečem 14. dan. Dva tedna že ne tečem! Rama je boljša, manjkrat boli. Kot oster rez zaboli, če naredim nekontroliran gib malo predaleč od varnega v opornici. To noč sem tudi dobro spal, le zjutraj sem se zbudil, ker se mi je roka v ortozi malo mravljinčila. Občutek, da mi del telesa spi, ne prenašam. Vstal sem in razmišljal o spremembi svojih jutranjih ritualov. Ker bo kmalu tu tudi nekdo, ki me bo potreboval pri zadovoljevanju na začetku vseh svojih potreb, moram postati bolj fleksibilen pri svojem početju. Razmišljam, da zjutraj ne bi več pil kavo na stranišču, ampak samo vodo, da ne bi zjutraj zgodaj najprej bral časopisja, ampak da raje nekaj strani kakšne knjige, ki jo nosim z mobitelom s seboj. Da je bolje postati minimalističen, pa me je navdahnilo, ko sem prebral članek o jutranjem teku na tešče v Delovi prilogi Polet. Nekje v Afriki naj bi tekači na dolge proge vstajali o šestih in se ob šest in petnajst zjutraj tesči zbirali na ulici, da skupaj z drugimi tekači naredijo trening. To me opogumlja, da bi opustil zamudo, ki so jo naredim s kavo, ki jo itak lahko pijem ali spijem v službi.

Kronika:

  • Krkavče: Po umoru zakonca grožnje morilčevih svojcev prejemajo tudi sosedje umorjenih.

Kosilo: Polpeti iz prosene kaše, poletna solata (paradajz, paprika, čebula), pa popečene bučke.

Babyzaver: Za otroško sobo, nalepke za na steno. Stikersi.

#avgust03

2019, sobota.

Šesti dan ne tečem. Včeraj pred spanjem sem se uspel prvič od operacije stuširati. Iz rut za na glavo, ki jih uporabljam pri teku, sem splel veliko ruto, da sem imobiliziral prizadeto roko pod tušem. Še pred tem sem pa bil na enem sprehodu v standardnem krogu Tropovci-Gradišče (2,35 km). Najprej sem bil pogumnega koraka, potem sem se pa moral povsem upočasniti in prizadeto roko bolj zatisniti v ortozo, s prsti pa se držati za tkanino. Občasno sem se ustavljal za krajši čas. Še sprehod, ki je bil prvi in edini dnevni čas na prostem, je bil težaven. Ponoči pa sem videl jaz vraga – bolelo me je in nisem mogel nazaj zaspati, ko sem se prebudil iz norčastih sanj. Moral sem iti v dnevno sobo na kavč, si položiti vzglavnike okrog trupa, si hladiti rano in zaspati v polsedečem položaju. In kaj se mi je sanjalo? Da sem si na trebuh dan kirurško vdelati trezor, potem pa sem imel problem, da se je na oprijeti majici videl okvir in še večji problem, da zdaj moje trebušne mišice ne bodo več vidne. Glede na težko noč sem se pa spomnil, da so prvi tedni po operaciji namenjeni obvladovanju bolečine. Danes moram biti zato bolj zmeren.

Kosilo: Lovig Hut Maribor, kosilo (juha z vegansko smetano in spomladanske testenine v poletnem obdobju, sladica pa bajedera).

Babyzaver: Na delavnici sem se podučil, kako pravilno rokovati z dojenčkom – dvigovanje, previjanje… S fizioterapevtskega vidika kaj je prav in kaj narobe.