#september06

2019, petek.

Zjutraj v gibanje po pločniku v Petanjce in nazaj. Ker v arhivu RTV SLO nisem našel včerajšnje oddaje Zrcalo dneva, sem pred Prvo jutranjo kroniko poslušal Dnevnik.

Za kosilo sem delal šmarn/šmorn (ali carski praženec – ne znam ločiti ali pa je to eno in isto). Glede mase sem se držal recepta in upoabil količino za štiri osebe (350 g moke, 500 ml sojinega napitka, 3,5 dl radenske). Namesto pšenične sem rabil pirino moko. Začinil sem po občutku (mešanica začimb za piščanca, čebula, česen), nisem šparal s soljo in oljem na ponvi. Honey pa je v tem času skuhala juho, za katero se mi zdi, da prekaša vse dosedanje. Sumi, da je skrivnost v prepraženem sladkem feferonu. K šmarnu je naredila prilogo iz popražene čebule in gob.

Izredna novica: Na današnji kolesarski etapi Vuelte zmagal Tadej Pogačar, njegova druga zmaga letos na Vuelti, drugi pa Primož Roglič, ki je še povečal prednost v rdeči majici pred tekmeci. Pogačar je oblekel belo majico najboljšega mladega kolesarja, Roglič pa poleg rdeče še zeleno za najboljšega po etapnih razvstitvah. Na zadnjem vzponu (tudi 25 %) je Pogačar skočil in tako močno narekoval tempo, da mu je lahko sledil zgolj Roglič. Pogačar je sedaj skupno tretji.

#september06

  • Smeti: Na divjih odlagališčih v SI za 92 olimpijskih bazenov smeti.
  • Klima: Klimatske naprave uporablja 87 % gospodinjstev v razvitih državah. ZDA za hlajenje porabijo več elektrike, kot je skupna poraba elektrike v Afriki.

Tek:

Rastlinska hrana:

Fitnes:

ČET 6/9/18

Zjutraj tek 30 min/5 km, nad Gradišče na Tišino in nazaj. Po službi pa pol ure spanja na kavču, potem pa fitnes (noge, ramena). Od sobote nisem bil v fitnesu in sem malo “v spadno”. Ker mojega prevoza za domov še ni bilo, sem na večer prepešačil čez pol Sobote. Na sliki oklepniki na relaciji M. Sobota-Rakičan.

SRE 6/9/17

Dolga sreda, pa še polna luna. Energijo je izsesalo iz posode mojega telesa. V lokal, kjer včasih odjemava kosilo, sem prišel steklenega pogleda in prazen. To je stanje, zaradi katerega se vprašaš, česa je to vredno, ker vsakič znova te izprazni. Kaj počenjam narobe, da prihajam takšen iz službe? Je to posledica moje subjektivne šibkosti, slabosti ali objektivne preobremenjenost na delu? Le kaj me žene, da se zjutraj spet postavim na noge in začnem znova, z zavedanjem, da bom pod psihičnim pritiskom že prvo minuto po prihodu na svoje delo? Morda zato tečem, morda zato delam na področju socialnega dela, ker te izčrpa, pa se še zmeran podajam na maratone in še več, čeprav vem, kaj me čaka in da je vedno krvavo (psihično). Na sliki pa novo veselje doma, smuti za zajtrk in večerjo iz sadja in veganskega beljakovinskega praška.