#maj06 2022, petek

Moje delo je takšne narave, da je včasih vso opravljeno delo zaman, ker upravičenec, še preden mu dokončno uredimo pomoč, umre. Včasih se to zgodi še isti dan, ko smo pričeli s postopkom ali naslednji dan. Takšna stvar boli. Nekaj ur dela gre tako hitro v nič, čeprav si hitel in žrtvoval kaj drugega tudi pomembnega za opraviti. in ti na mizi stojijo druge nujne zadeve V tem primeru nimaš nikjer konkretno opravljenega za pokazati ali ovrednotiti, po domače povedano zaračunati. Tudi v kvoto tvojega opravljenega ne gre. Najbolje je, da čim prej pozabiš na vse in se lotiš obveznosti, ki ti tudi zaradi tega stojijo še naprej. Najbolj pa me pri tem boli, da se lahko tudi “razčesneš”, kot pravimo v žargonu, pa je bil ves trud zaman. Saj vem, da je nekomu izkazan odnos in požrtvovalnost nekaj pomenil, sploh v obdobjih stiske, ki jo doživljajo, in saj zato sem pa socialni delavec, vendar tudi meni gledajo pod prste in na koncu, ko se polagajo računi, štejejo samo izkazi. Človek, ki umre med postopkom, je črno področje, ki ga moja delovna statistika ne zabeleži, takšna je metodologija. Dostikrat o tem svojem področju dela porečem, da je to isto, kot da bi bil ves čas sedel na pivu, ker ne glede na to, ali si kaj delal ali nič, je rezultat v obojem primeru isti. Ti občutki pa so, dragi moji, največja garancija, da prispeš v izgorelost ali/in otopelost. Pri delu z ljudmi otopelost pomeni, da nisi več sposoben za delo, ker si neobčutljiv in s tem neprimerno odziven na njihove subjektivne stiske, če pa izgoriš, pa je konec kvaliteti tudi tvojega osebnega življenja. Ne želim poveličevati poklica ali povzdigovati delo socialnega delavca, ker vsako delo ima kakšne svoje luknje, ki požirajo ljudi s srcem na svojih mestih. Pomembno je, da se tega zavedamo in da si dovolimo biti nepopolni in da si v boju proti perfekciji zavestno dovolimo kakšno napako ali neučinkovitost. Dobro je, da na svoje delo gledamo kot na proces, ki se ne konča, da imamo v službi na razpolago svoj delovni čas in da smo v njem zavestno prisotni ter da je največ, kar lahko storimo, da v dani situaciji naredimo največ, kar v svoji moči lahko v trenutku tukaj in zdaj, v dobri veri in ne z mislijo, kdaj bo mojega delovnika konec. Fokus na proces in ne na rezultat pa upam, da prevzamejo tudi odločevalci nad socialnim delom, ker v življenju se godijo tudi takšne stvari, kot je ta, da človek umre, še preden ga lahko ovrednotimo kot številko in svoje opravljeno delo komu zaračunamo.

#maj06 2021, četrtek

Z malim sva bila sama od jutra do prihoda mame iz službe. Najlepši trenutek se je zgodil pri opoldanskem spanju, ko je mali jasno pokazal, da želi zaspati na postelji ob meni. Ko sem ga položil na najino posteljo in se je sam stisnil k meni. Tako sva zaspala. Čeprav sem bil na meji, da bi padel s postelje, sem vztrajal in ga nisem želel premikati, saj je bilo tako sladko.

#maj06

2020, sreda. Vreme – MS 6/18° C. Log pri Vrhovem (Občina Radeče) – požar uničil hišo družini s 6 otroki.

tek – Vanča vas
vegan – juha in pečena zelenjava (na ponvi)

#maj06

2019, ponedeljek. Vreme 2/12° C. Sončni vzhod 05:34, zahod 20:11. Zračni pritisk 1012 hPa.

Naslovnica: (Delo) V Slovenijo množično prihajajo tujci iz bivše Jugoslavije, predvsem iz BIH in Kosova. (SN) Srgaši – pomisleki, ali je bil moški, ki ga pogrešajo od l. 2011, umorjen.

Slovenske železnice: 40 % vlakov je v mehaničnih delavnicah.

Tek: Isto kot včeraj krog nad Gradišče mimo zadruge (na sliki) in mobitelovega oddajnika ter pokopališča domov. Na startu je še rahlo deževalo, med tekom je dež prenehal. Hladno je, ampak ker ni vetra kot včeraj, ni tako hudo.

Cepljenje: Izpolnil sem novoletno zaobljubo, da se bom cepil proti klopnemu meningoencefalitisu. Prvo dozo cepiva sem prejel danes. Plačal 35 EUR, ni malo. Ampak to rabim. Ker ko tečem, me je pogosto strah, da bi staknil klopa in pa meningitis.

SBMS: V šoli za starše, prvi dan. Navdušen nad predavanjem. Ni brez veze, kot so komentirali, ko sem povedal, kam grem.

Kosilo: Sva spet v MB. Odpeljal sem jo na vadbo, ker pa sva imela še nekaj časa, sva kar v avtu kosila lovinghutov sejtanov vegbab v tortiliji. Mater je bil dober!!!

Nabava: V Lidlu sem že nekaj časa nazaj zagledal reklamo za brivnik las in brade, ki vakumsko tudi sesa dlake/lase. Ker mi je brisanje umivalnika in pucanje las za sabo največja muka, se z odporom lotevam britja. Ker ta brivnik za 20 EUR obljublja vakumsko sesanje odrezkov, upam da zdaj ne bom imel več odpora do striženja. Naj samo deluje.

Renovacija: V Bauhausu sem si že zadnjič nagledal nekaj orodij za pleskanje stanovanja. Zdaj zorim, da se bova tega vendarle lotila. Danes sem šel prav za to v MB, da to nabavim. Vzel sem nekaj valjev za ne najbolj gladko steno, podaljšek, odcejevalnik in vedro.

NED 6/5/18

Ker mi včeraj ni uspelo iti na daljši tek, sem ga planiral za danes zjutraj. A ko bi bilo potrebno zgodaj vstati, ne telesa ne glave nisem zmogel spraviti pravočasno iz postelje. Sprijaznil sem se, da bom tekel na minimalno daljšo razdaljo 22 km, a mi je med tekom bilo tako lepo in lahkotno, da sem na koncu s samo dvema plastenkama vode pretekel 32 km (prvih 25 km s pol litrom vode in naslednjih 7 km z novim pol litrom, brez hrane in na tešče). Če bi imel še časa, bi tekel več, tako kul je bilo. Pol ure po prihodu v cilj smo namreč šli gledat E. M. na sveto obhajilo v Beltince. Res je, da pri obredu nismo prisostvovali, je pa bil naš v Gostilni Vučina. Slavje smo nato preselili na Krajno v Gostilno Mencigar, kjer sva ponovno imela vegan opcijo. To je bil vikend z dvema požrtijama. Dobro smo se spet imeli, sedeli in jedli in se zajebavali. Zdaj bi pa potreboval nov vikend, da bi se odločil od takšnega vikenda. Na sliki beltinska cerkev, kjer smo čakali na E. M., da pride od prvega svetega obhajila.