Vikend je minil kot da ga ne bi bilo. V zadnjem obdobju, je moj plan za vikend načrtovanje gospodinjskih in ostalih hišnih opravil, ki jih med tednom nisem zmogel, in seveda biti varuška. Včasih kaj uspem narediti, pogosto česar ne. Tek je zdaj postranska stvar in mi je bolj kot treniranje za nek maraton pomembno to, da tisti čas, ki ga imam rezerviranega za tek, uživam oziroma ne trpim, da se ne ubijam še s tekom.
Če pomislim, že je teden od prejšnjega petka. Vse se tako hitro odvija, da se v času izgubljam. Ko imam krizo, si tudi doma kot včeraj preventivno izmerim telesno temperaturo ter grem vonjat deodorant, da preverim, če me korona še ni dobila. Ob večerji, ko sem prekršil svoj post (16.30-5.30), sem z večjim zanimanjem preverjal okus ob vsakem grižljaju. Še okušam. Baje nas v naslednjih tednih čakajo še slabši časi. V službi pa mislim za triintrideset ljudi, ob svojem običajnem delu delam strategije ob predvidevanju dejavnikov, ki bi nas lahko še doleteli, ker je ključno biti čim bolj pripravljen se ustrezno odzvati na stresne spremembe. Prvi val epidemije je bil v primerjavi s tem, kar živimo danes, z mojega gledišča mirno obdobje.
Moja velika mora je okvarjen pralni stroj. Zgodaj zjutraj, ko se odpravljam v kopalnico, da bi se uredil za tek, predhodno iz pralnega stroja v sušilca predenem tisto noč oprano perilo. To jutro sem ob odpiranju pralnega stroja spoznal, da nekaj ni v redu. Perilo je bilo še vlažno na otip. Sem poskusil z ožemanjem, pa bistvenega rezultata ni bilo. Zmanjkalo mi je časa, da bi preverjal, kaj je narobe, odtikatakala je ura za tek. Spustil sem vodo iz filtra in upal, da bo naslednji poskus ožemanja uspešnejši.
2/11° C vreme MS.
7/13° C vreme MS.
