#april04 2022, ponedeljek

Žena me je poklicala in me vprašala, če imam malo časa, da bi me z malim obiskala v službi, ko sta se vračala s pregleda v bolnišnici. Po tihem sem to že od prej upal, da bi malemu pokazal, kje ati dela in preživi tisti čas, ko nismo skupaj. Ponosen sem, da delam in ker imam službo, to je vseeno pomemben del identitete in smisla, čeprav si to včasih težko priznam. Vrednoti ‘delo’ in ‘hoditi v službo’ malemu skušam predstaviti kot nekaj običajnega in pričakovanega v družbi.

Moja gosta sem pričakal pred stranskimi vrati v objekt in malemu je bilo pomembno predvsem to, da je videl žerjav, ki se bohoti nad našim objektom. Zaključujemo nadzidavo, rumeni žerjav pa v tem jasnem pomladnem dnevu res dobro krasi svetlomodro nebo in daje videz mogočnosti. Mislim, da je mali celo izustil ‘vau’, ko sem pokazal na žerjav. Nazadnje, ko sva se peljala z avtom okrog objekta, sem mu pokazal, da imamo žerjav in od tedaj njegov ati hodi v službo, kjer je žerjav. Verjetno misli, da tudi delam kaj v tej smeri in zagotovo bi mu bilo v večji ponos, če bi njegov ati upravljal žerjav ali pa vsaj hodil okrog njega v delavskem kombinezonu z gradbeniško čelado na glavi. Ali pa da bi bil policaj, kar sem si tudi sam želel, pa doma pri tem nisem imel podpore, pravzprav odkrito nasprotovanje k uresničevanju te otroške fantazije. Zato sem zdaj tu in se ukvarjam s tem, s čimer se in svojemu otroku ne znam razložiti, niti ne morem, kaj njegov ati v službi dela. Hm.

Nekaj minut je bilo dovolj, da se je razgledal po pisarni in ugotovil, da tukaj ni nič zanj zanimivega. Pozornost mu je pritegnil zgolj samostoječi polnilec mobitela in mobitel, ki je počival nanj, zaradi katerega je rekel, ‘ati, pozabil telefon’.

#april04 2021, nedelja

Zjutraj sem šel nazaj spat in smo skupaj po moji oceni skoraj dve uri še spali na kavču v dnevni sobi. Ali pa se mi je samo zdelo, da traja tako dolgo. Teči sem zato začel pozno, po velikonočnem zajtrku. Opravil sem standardni krog v naravi ob reki Muri. Moja dva pa sta mi pripravila presenečenje in mi prišla naproti po ravni makedanski cesti med njivami. Na daleč sem videl, da nekdo kot da prihaja, a ni bilo za razločit. To mi je takšno veselje, ko vidim, da se me otrok razveseli. Želim mu približati tek kot nekaj prijetnega in kot metodo, s katero bo začutil svobodo in avtonomnost samega sebe, se povezal z naravo in z obličjem.

Opoldne in prvi del popoldneva sem se ukvarjal z iskanjem primerne mize za našo kuhinjo. Zdaj ko sva zamenjala kuhinjo, bi se spodobilo menjati z novo tudi jedilno mizo. Ker pa imamo malo placa, se išče taka s specifičnimi merami. Ko sem našel približek, sem se *zabejaval* s plačilom, nakazilom preko banke v tujino. Pokvarilo mi je dan in bil sem zelo besen. Kasneje sem uspel zadevo urediti s plačilom s kreditno kartico. Tak da, ja, nova miza in še stoli so na poti.

#april04

2020, sobota.

Vreme – MS 1/14° C.

tek – Tišina/Tropovci
vegan

#april04

Vreme 7/18° C, zračni pritisk 1007 hPa, sončni vzhod 06:30, zahod 19:28.

Sv. Vrh, Mokronog: Za poskus umora žene obsojen na 10 let zaporne kazni. Speči ženi je v roke potisnil goreč vzglavnik, polil z bencinom, pri tem pa se sam tudi poškodoval. Žena ga brani, želi nazaj.

Tek: Standardni pet km dolg krog ob drevesnici. Pozna se, da sem včeraj zvečer dve uri pred nočjo že spal, pa sem danes zjutraj bolj umirjen.

#april04 2019: Zavod Hrastovec, dolgotrajna oskrba…

Kosilo: Ovseni kosmiči s sojinim mlekom in potem riž s fižolom. Te ovsene kosmiče moram kupiti v DM, ker so odkritje zadnjega obdobja. Ful mi pašejo.

SRE 4/4/18

Začel sem se sezono košnje trave, pokosil sem slabo tretjino fundoša, samo za lušte. Domov pa sem prejel odmero dohodnine, na srečo moram plačati zgolj dobrih 5 EUR. Za večerjo pa sem si (spet zaradi luštov) pripravljal kuhan krompir.