#marec15 2022, torek

Če bi zjutraj vedel, ne bi tekel tam mimo. Iz spoštovanja do družine umrlega se tega tam ne bi lotil, čeprav sem v nekaj sekundah mimo hiše in dvorišča. Čeprav je tudi malo verjetno, da bi me žalujoči videli, saj imajo pomembnejše skrbi, kot je spremljanje dogajanje po soseski. Ni spoštljivo, da ko je v kakšni družini žalost, da bi s tekom postopal tam naokrog. Kdo ve, kaj bi si mislili o tem. Morda bi jim bilo zato pri srcu še težje, ker bi bil to dokaz, da se navkljub njihovi grozni bolečini, ki se jo ne da opisati, življenje izven njihovega dvorišča žalosti ne ustavi.

Življenje je svinjsko. Trpimo od začetka do konca, vmes se pa naučimo v trpljenju občasno uživati – pravi mazohisti! – in tako pozabljamo, da smo minljivi, da bo vse minilo, dobro in slabo. Svinjsko je, ker nikoli ne prideš do cilja, enkrat pa te samo odseka.

Umrl je naš sorodnik. Žal mi je njegove prezgodnje smrti in zdaj se moja tesnoba, kdo je naslednji, še povečala. Bojim se tega, ker enkrat vsak od nas pride na vrsto in da se temu ne izognemo. In čez čas bo vsak od nas prestopil med one, ki so že rajnki in ostali bodo tisti, ki so živi. Bojim se smrti svojih in bojim se, da bo tudi moja smrt žalost nekomu. Ne želim, da bi zaradi tega trpeli in tega jih ne bom mogel obvarovati.

#marec15 2021, ponedeljek

Izkazalo se je, da sem izgubil rešetke oziroma vratca na transportni škatli za mačke, ki sem jo imel izposojeno od svakinje. Nimam pojma, kako se mi je to pripetilo, ampak očitno se je. Zoprno, nerodno. Pa tako redko si kaj izposodim, pa evo, potem zajebem.

Mali me prepozna kot tekača, kar mi je v neizmeren ponos. Prinesel mi je kapo, ki jo uporabljam za tek, in s cepetanjem z nogami nakazal, da naj tečem. Zna pokazati, kako ati teče in zdaj še povezuje kose oblačil z mojo dejavnostjo.

#marec15

2020, nedelja.

Tišina, Mlečna ulica

Tek – imel sem voljo, da bi šel spet vsaj na 22 km, ampak se mi zdi, da je pametno, da si energijo prišparam, ker predvidevam naporen teden. Sem pa tekel na Tišino in po Lujzovi ulici mimo mobitelovega oddajnika v Rankovce, mimo Krajnčke kamenšnice (pred tem spet zalutal v eni od slepi poljskih ulic), mimo gederovskega pokopališča, pa po Mlečni ulici na Tišini mimo drevesnice domov. Za končno dolžino sem se zavrtel okrog gasilskega doma, če pa tam med njivami ne bi delal obrata v slepi ulici, bi bila ta trasa dolga 10 km (za zapomnit si).

Vegan

#marec15

Vreme 2/14° C, sončni vzhod 6:08, zahod 18:01.

Grad Fridrihštajn: Sprehajalca so zasledovali medvedi. Rešil se je s klicem na 112. Ob prihodu reševalcev so se medvedje razbežali.

Šentjur pri Celju: V njegovi delavnici so pretepli moškega, ki jim je prodal pnevmatike, s katerimi naj ne bi bili zadovoljni. Ta je kasneje umrl.

Podbeže: Umrl med delom v gozdu, stisnila ga je breza.

Tek: V primerjavi s včeraj je bil to tek pri jasnem jutru. Neverjetno, kakšna sprememba v samo enem dnevu. Tekel sem standardni pet km dolg krog ob drevesnici. Spomnil sem se, da bomo kmalu spet premikali uro, kar bo pomenilo, da bo moja naglavna svetilka še nekaj časa med tekom dobro v uporabi.

Danes smo zmontirali tuš kabino. Presenečen sem, da zdaj zgleda tako velik ta tuš.

ČET 15/3/18

V fitnesu (delal na prsih in bicepsih) sem že sanjal o pomfritu. Naredili smo ga 2 kg za 3 osebe (nazadnje sem 1 kg ga pojedel sam). Mater je dober! Pobere me po 20.00 uri, ne zdržim več in ne vem, kako bom prenočil abrahama dve noči zapored.