#april14 2022, četrtek

Spet imam občutek, da se dnevi obračajo tako hitro, da ne sledim spremembam. Dan je enak dnevu in ko pride vikend, je za vikend načrtovanih toliko opravil, da potem čakam, naj pride spet delovni del tedna, da zamenjam obveznosti. Če pogledam okrog sebe, po soseski, se zdi, da so ljudje ful uspešni pri uresničevanju svojih načrtov. Veliko jih nekaj dela ciljno, izgledajo srečno in da obvladujejo svoja življenja. Ob tem zapadem malo v slabo voljo, ker se mi zdi, da večini dosti bolj uspeva, medtem ko se meni zdi, da prepogosto tečem za valovi, ki se od plaže odbijejo nazaj v morje, dokler se ne razvodenijo. Lovim jih in jih ne ujamem. Moker sem in utrujen, brez da bi zajahal kak val.

Potem pomislim, kdaj sem imel dopust, dopust kot dopust? Ne pomnim. Morda tistih nekaj dni sredi poletja, ni bil cel teden, ko smo bili na morju? Dopust, ko ga uradno koristim, je namenjen varstvu otroka ali opravljanju nujnih obveznosti, zgodi pa se tudi nemalokrat, da sem takrat v službi. Tako nevajen sem dopusta, da bi mi bil dodaten stres, če bi se znašel doma, medtem ko bi bili vsi nekje na svojem običajnem mestu (v službi, šoli, v vrtcu). Notranji nemir mi ne bi dovolil ležanja na kavču pred televizorjem, medtem ko bi od zunaj slišal zvoke tega ali onega delovnega stroja in pridnih sosedovih delovnih mravelj. Niti si ne želim dopusta. Želim si samo, da bi bil vsak dan običajen in da mi nikoli ne bi zmanjkalo energije.

Pomislim, da sem morda tudi letos zafrknil z doziranjem vitamina d, da mi ga morda primanjkuje in da je to razlaga, zakaj se zdaj tako počutim. Morda gre za blago obliko spomladanske utrujenosti in morda je res, da jo povzroča nizka raven vitamina d v telesu, ker ga je bilo preko zime premalo in so se telesne zaloge izčrpale. Kaj-pa-vem. Ampak potem se ne bi počutil čudno, da si sploh postavljam taka vprašanja in da razmišljam o teh nesmislih. Da bi bil normalen, se moram ozreti po svojih vrstnikih in si predstavljati, kakšne dileme in misli se pa njim porajajo, kako živijo in kaj so njihove bistvene skrbi. Če pa pogledam z druge strani, mi nič bistvenega ni prikrajšano, imam vse izpolnjene pogoje za srečno in zadovoljno življenje.

Pa saj sem srečen in zadovoljen, zavedam se svoje priviligiranosti. Ampak človek se sme spraševati tudi o stvareh, ki presegajo njegovo sposobnost razumevanja sebe v svetu tukaj in zdaj. Ali? In si srečen, če si ne dovoliš zastavljati vprašanj, ker si nanje ne znaš odgovoriti?

#april14 2021, sreda

Kot vsak dan tudi ta naporen, ampak tudi ta zadovoljujoč. Uspelo mi je naložiti in uporabiti digitalno potrdilo za oddajo vloge na upravno enoto. Všeč mi je, da se z elektronskim poslovanjem umaknem ljudem. Še takso sem lahko plačal s predplačniško kartico, ful prijazno in priročno, kar zelo cenim. Naročil sem si še dostop s pomočjo mobilne identifikacije, da bo zadeva še enostavnejša pri poslovanju z državno upravo. Malega pa je doma pričakala kreativna igrača za spodbujanje motorike, vrtavka, ista kot jo imajo na fizioterapiji. Redno ga je prevzela že pri prvi uporabi.

#april14

2020, torek. Vreme – MS 3/10° C. Maribor, Adamičeva ulica – na pokrovu avtomobila voznica (25) vozila dva kolega, zapeljala v ograjo hiše, moški (24) s pokrova avtomobila je v nesreči umrl, ženska (22) s pokrova hudo telesno poškodovana; med intervencijo prišli še drugi kolegi in obračunali z reševalci in policisti.

tek – dež in sneg, Tišina
vegan

#april14

Podbrezje: Vreme 4/10° C, zračni pritisk 1016 hPa, sončni vzhod 06:19, zahod 19:48.

Tropovci: Vreme 5/10° C, zračni pritisk 1017 hPa, sončni vzhod 06:11, zahod 19:42.

Naslovnica: (Delo) Kdor se ne razkriva na družbenih omrežjih, je sumljiv. (SN) Vsak 13. Slovenec na antidepresivih. #april14 2019

Zdravil: Največ receptov za zdravila je bilo izdanih v pomurski regiji. Slovensko letno povprečje znaša devet izdanih receptov na prebivalca.

Pes: V Sloveniji je pb. 250.000 psov.

Tek: Drugi dan našega izleta po Gorenjski. Startal iz Podbrezja in pritekel vse po asfaltu izven naselja na neprometnici do Spodnjih Dupelj. Malo je deževalo. Startal bi že prej, a nisem mogel zapustiti apartmaja brez da bi družino zaklenil in zaprl v hišo potem brez njihove možnosti izhoda. Da pa bi me kateri pospremil in zaklenil za sabo, pa ni šlo, ker so še vsi spali. Izkoristil sem prvo priliko in skočil na moj tretman. Dva velka klanca sta me čakala (15 %).

Kosilo: Trojane na poti domov iz Gorenjske (drugi dan izleta).

Jamnik, cerkev sv. Primoža in Festival čokolade Radovljica, drugi dan našega družinskega izleta.