Če pomislim, že je teden od prejšnjega petka. Vse se tako hitro odvija, da se v času izgubljam. Ko imam krizo, si tudi doma kot včeraj preventivno izmerim telesno temperaturo ter grem vonjat deodorant, da preverim, če me korona še ni dobila. Ob večerji, ko sem prekršil svoj post (16.30-5.30), sem z večjim zanimanjem preverjal okus ob vsakem grižljaju. Še okušam. Baje nas v naslednjih tednih čakajo še slabši časi. V službi pa mislim za triintrideset ljudi, ob svojem običajnem delu delam strategije ob predvidevanju dejavnikov, ki bi nas lahko še doleteli, ker je ključno biti čim bolj pripravljen se ustrezno odzvati na stresne spremembe. Prvi val epidemije je bil v primerjavi s tem, kar živimo danes, z mojega gledišča mirno obdobje.