#oktober21 2021, četrtek

V čakanju na petek, da ju pripeljem domov, sem obsedel na službenem stolu, ko so ostali šli domov. Ostal sem in opravil še nekaj petkovega dela, ki ga jutri ne bom. Mirno je postalo, tišina in prazno. Ista praznina, še hujša, pa je te dni doma. Čeprav imam popoldne čas, doma ničesar ne zmorem. Lahko bi kosil travo, pa ne morem. Še drugi dan sem si naredil testenine in se zleknil na kavč. Zaspal sem. Razumem, kako se počutijo ljudje, ki so depresivni. Če ni silnic, ki bi te gnale, si ubog in se samo pogrezaš. A si lahko misliš, da sem želel, da naj čim prej pride jutro in da me je strah noči? Zjutraj imam strukturo in svoj slog. Ko ju pripeljem domov, bom spet jaz.

#oktober20 2021, sreda

Menjava mobitela prinaša mešan občutek. Veseliš se novega in groza te je prenosa vseh aplikacij ter podatkov. Ves dan počasi sem se ukvarjal s tem. Kdo bi si mislil, da mi je največ težav, to sem uredil kot zadnje, povzročila aplikacija nadzornih kamer. Osma ura večer je bila, zunaj je pihal močan veter, jaz pa na lestvici konfiguriral eno od kamer. Moral sem včeraj zaključiti ta projekt z mobitelom, da bom nov dan začel drugače.

Samonagradil za opravljeno delo sem se s pivom na kavču pred nogometno tekmo lige prvakov. Po pivu pred tv sem se še v kuhinji nažrl. Zaspal sem v nadaljevanju tekme in slabo spal, saj je bilo za moj bauh vsega preveč. Morda še učinek polne lune in tudi tokrat eno uro sredi noči nisem spal.

#oktober19 2021, torek

Ko smo pešačili do vhoda, je gledal za rešilci. ‘Dirudiru’, tu jih boš dosti videl, sem mu rekel. Nisem našel besed, ko mi je žena rekla, naj ju držim za roke, da jima bo lažje. Brez konkretnih besed sem z njima iskal pravi vhod. Ko sem ju zunaj pred drugimi in dvema varnostnikoma na pol objel in dal poljub, sta šla. Malemu sem se vsilil na lička. Žena je še za hip pogledala nazaj. Stal sem nepremično in se spogledal z enim od varnostnikoma, bežno, nenamerno. Varnostnik, ki je očitno vso mojo nerodnost zaznal, je povedal, ne da bi ga prosil, naj se ati gre poslovit in se vrnil v pogovor s svojim kolegom. Spremil sem ju naprej. Po na pol praznimi hodniki, občasno se je zdelo, da hodimo po gradbišču, smo po ženinem spominu in izkušnji prišli do dvigala. Sestra, ki je na daleč obstala, ko je videla, da prihajamo s kovčkom, je na moj odziv, da bomo vprašali gospo, pokazala, kam za sprejem. Mali me je iz maminega krila gledal, po moje je znal, da odhajam, a se zaradi vse novega okrog sebe ni mogel fokusirati. Žena me ni zmogla več gledati, ko sem se poslovil vnovič. Tam v stari čakalnici sta bili še dve mamici s svojima sončkoma. Vsi tiho čakajo.

#oktober18 2021, ponedeljek

Vpliv polne lune zadnje leto zaznavam tudi na sebi. Prej sem gledal koledar in se v službi pripravljal na sprejemanje klicev strank, ki se oglašajo okrog tega časa. Zdaj gledam koledar in iščem znak za polno luno, da se pripravim na svoje občutljivo vedenje.

Zaspal sem z malim. Po enajstih sem pogledal na uro in v tistem prebudil malega. Zaznal je, da ni mame z nama in jo je začel klicati. Sem mu rekel, naj zatisne očke, da grem v tem času iskat mamico in me je proti mojemu pričakovanju pri tem ubogal. Potem sem storil še eno v nizu napak in šel nazaj k njemu, ga pobožal po glavi in ga s tem še enkrat zmedel. Dovolj mu je bilo, vzel je stvar v svoje roke, tako da sem ga komaj ujel na postelji in sva šla iskat mamo.

#oktober17 2021, nedelja

Tri minute je interval semaforja na relaciji Vanča vas – M. Sobota. Dvomim, da sem že kje pred rdečo zavestno stal tako dolgo. Človek pomisli, da je pač dolg odsek v gradbišču. Ampak ne, zelo kratek je, je pa kot voziti po njivi. Sredi odseka smo zavili na parkirišče pred kupšinskim pokopališčem. Mali je vztrajal, da bo imel s sabo rdeči poganjalec, midva po dolgi nedelji nisva imela moči vztrajati pri svojem. Nenazadnje se je mali nedolgo nazaj okrepčal s popoldanskim spanjem, ko je žena kuhala in jaz likal. Imel sem boljše opravilo v primerjavi z njo, ker sem lahko medtem gledal televizijo.

Krasno lepo oktobrsko nedeljo smo imeli. Z malim smo šli na sprehod h kupšinski kamenšnici. ‘Velika voda’, sva ga že prej pripravljala na ogled, ko ni kazal iznteresa za izletič. V spomimu pa mu bo verjetno bolj kot voda ostalo, da sva ga držala vsak za eno roko in ga sinhrono dvigovala od tak, da se je igral z občutkom poleteti med tekom. Pa še traktorist mu je v pozdrav, ker se je mali ustavil in ga opazoval, pohupal.

#oktober16 2021, sobota

Moja taktika tokrat, ko baterija na obstoječem ne zdrži preko dneva, je izbrati zanesljivejši mobitela, ki ne bi stal preveč. Odločil sem se istega, kot ga ima moja žena sicer že dalj časa. Isto potezo pri nakupu sem enkrat pred leti že storil, da sva imela oba ista.

Pred spanjem sva ga postrigla. Strigla ga je moja žena, moja vloga bi ga bila držati na miru, ampak mali je bil pridno vdan, ko mi je sedel na krilu. Nič ni šlo na silo, presenetil naju je. Sedel sem in on na meni, nič nisem imel za delati.