#oktober24 2021, nedelja

Pomivam posodo od kosila, ko me žena objame in vpraša, kaj bom počel, ko to opravim. Ne upam povedati, da bi šel z malim spat, pa sama predlaga, da skupaj zaspimo.

Mali je zaspal med nama. Nisem imel slabe vesti, da se nisem lotil kakšnega opravila. Je bilo pa še kar nekaj za postoriti in sem dal na stran. Ko je ženi bilo dovolj spanja, sva z malim vztrajala, dokler naju ni prišla po treh urah budit. Spal in dremal sem z nasmeškom. Mali je bil stisnjen name, držal me je. Užival sem v tem položaju in naredilo mi je dobro nedeljo.

#oktober23 2021, sobota

Žena je šla v trgovino, midva pa na sprehod. Morda najdeva kakšnega traktorja ali bagerja. Pri skoraj vsaki hiši sva se ustavila in gledala, kaj so z bagerjem naredili delavci Elektroja, ki odstranjujejo lesene soje. Pri gasilskem domu sva dvakrat zrla v grabo in pretrgane kable. Pri vaških smetnjakih za zbiranje stekla se je pripeljal smetarski tovornjak. Dva smetarja sta kontejnere naložila na zadnjik tovornjaka in z dvigalko spraznila vsebino. Mali mi je skočil v naročje. Zanimiv mu je bil zvok lomljenja stekla. En smetar nama je pomahal.

#oktober22 2021, petek

Mudilo se mi je iz trgovskega centra. Deset minut, kolikor sta po oceni rabila, da zapustita bolnišnico, je minilo. Z občutkom, da sem morda zamočil, ker me bosta na ta lep dogodek čakala, sem peljal proti bolnišnici. Ko sem zadnji del poti pešačil proti vhodu št. 6, kot smo se dogovorili za snidenje, sta pravkar izstopila. Na daleč ju zagledam in pomaham. Mali me je tudi zagledal in stekel proti meni. To je bil tako krasen prizor! Stekel mi je v objem. K svojemu tatiju. Skupaj smo.

Skladam legokocke, mali se mislim da tudi igra z njimi tam ob meni, ko pride žena in sporoči, da danes mineva 27 let od smrti moje babice. Spomnim se tega dne, kako sem prišel v dnevno sobo. Tam smo imeli stacionarni telefon. Mati je telefonirala in jokala. Spomnim se, da so ji sporočili vest o smrti. Spomnim se tudi, da je mati imela krivo vest, ker babice v tistih dneh nismo obiskali, si je pa to želela. Prišlo je iznenada, bil je šok. In zdaj ko to malo premlevam za nazaj, moja mati takrat še ni bila stara trideset.

#oktober21 2021, četrtek

V čakanju na petek, da ju pripeljem domov, sem obsedel na službenem stolu, ko so ostali šli domov. Ostal sem in opravil še nekaj petkovega dela, ki ga jutri ne bom. Mirno je postalo, tišina in prazno. Ista praznina, še hujša, pa je te dni doma. Čeprav imam popoldne čas, doma ničesar ne zmorem. Lahko bi kosil travo, pa ne morem. Še drugi dan sem si naredil testenine in se zleknil na kavč. Zaspal sem. Razumem, kako se počutijo ljudje, ki so depresivni. Če ni silnic, ki bi te gnale, si ubog in se samo pogrezaš. A si lahko misliš, da sem želel, da naj čim prej pride jutro in da me je strah noči? Zjutraj imam strukturo in svoj slog. Ko ju pripeljem domov, bom spet jaz.

#oktober20 2021, sreda

Menjava mobitela prinaša mešan občutek. Veseliš se novega in groza te je prenosa vseh aplikacij ter podatkov. Ves dan počasi sem se ukvarjal s tem. Kdo bi si mislil, da mi je največ težav, to sem uredil kot zadnje, povzročila aplikacija nadzornih kamer. Osma ura večer je bila, zunaj je pihal močan veter, jaz pa na lestvici konfiguriral eno od kamer. Moral sem včeraj zaključiti ta projekt z mobitelom, da bom nov dan začel drugače.

Samonagradil za opravljeno delo sem se s pivom na kavču pred nogometno tekmo lige prvakov. Po pivu pred tv sem se še v kuhinji nažrl. Zaspal sem v nadaljevanju tekme in slabo spal, saj je bilo za moj bauh vsega preveč. Morda še učinek polne lune in tudi tokrat eno uro sredi noči nisem spal.

#oktober19 2021, torek

Ko smo pešačili do vhoda, je gledal za rešilci. ‘Dirudiru’, tu jih boš dosti videl, sem mu rekel. Nisem našel besed, ko mi je žena rekla, naj ju držim za roke, da jima bo lažje. Brez konkretnih besed sem z njima iskal pravi vhod. Ko sem ju zunaj pred drugimi in dvema varnostnikoma na pol objel in dal poljub, sta šla. Malemu sem se vsilil na lička. Žena je še za hip pogledala nazaj. Stal sem nepremično in se spogledal z enim od varnostnikoma, bežno, nenamerno. Varnostnik, ki je očitno vso mojo nerodnost zaznal, je povedal, ne da bi ga prosil, naj se ati gre poslovit in se vrnil v pogovor s svojim kolegom. Spremil sem ju naprej. Po na pol praznimi hodniki, občasno se je zdelo, da hodimo po gradbišču, smo po ženinem spominu in izkušnji prišli do dvigala. Sestra, ki je na daleč obstala, ko je videla, da prihajamo s kovčkom, je na moj odziv, da bomo vprašali gospo, pokazala, kam za sprejem. Mali me je iz maminega krila gledal, po moje je znal, da odhajam, a se zaradi vse novega okrog sebe ni mogel fokusirati. Žena me ni zmogla več gledati, ko sem se poslovil vnovič. Tam v stari čakalnici sta bili še dve mamici s svojima sončkoma. Vsi tiho čakajo.