#december31 2021, petek

‘Ati pusti luč!’, je povedal pred spanjem, malo pred tem, ko bi ga zmanjkalo. Prvi pravi stavek, ta datum si pa ne bo težko zapomniti. Ker je silvestrovo, smo si privoščili poznejši povratek domov. Njemu se tudi ni mudilo, meni pa že. Biološka ura dneva tiktaka, moja je še posebej občutljiva. Ko nastopi utrujenost, pade zastor. Sem kot otrok, prav zmanjka me. Do polnoči zdržati bo zame kvevjemu izziv, ne pa radost.

#december30 2021, četrtek

Vstopil sem iz avta v odprti garaži, že je odprl omaro in povlekel na plano kovček makita. Sam si ga je vzel in prinesel mi ga je do nog. Odprl sem mu ga. ‘Bzm, bzm’, je rekel in vzel nastavek ter ga spretno vtaknil v baterijski vrtalnik. Sledilo je najprej menjavanje nastavkov, potem pa komplet orodja, ko ga je tiskal ob stene poslopja. Nataknila sva mu glušnike, ki jih potem ni hotel več sneti.

#december29 2021, sreda

Dedi je zaprl vrata kuhinje, mali pa nestrpno z nama čakal, da bo iz kuhinje slišati tolčenje s pestmi po vratih. Dedi je imel zanj predstavo, mali pa vzhičeno postopal, vsakič ko se je zaslišal zvok. Ko je dedi odprl vrata, je mali vzklikal “vječ”, dedi več! In potem je šel k njemu na posteljo. Ugasnila sta luči. Prišel sem ga iskat. Ko sem ga vzel v naročje, se je vrgel dediju okrog vratu in ga objel.

#december28 2021, torek

Zgodaj vstajam, to je jasno. Manj jasno je, da mi tu in tam gre na bruh, ker se tako mučim. Dosti borbe se zgodi, preden pretečem prvi kilometer. Vsi, ki se čudijo, od kje mi takšna volja, da zjutraj tečem, se bolj ne bi mogli motiti. Ni poanta v volji, ampak v redu in disciplini. Današnje jutro je bilo eno od teh, ko se čutiš totalno za en drek. Sprijaznil sem se s kompromisom, da bom naredil samo pet kilometrov, ker fizično sem bil frniktan od večerje dan prej in od slabega kratkega spanca. Dan je itak predolg in prenaporen. Toda potem nekje sredi poti pogledam na uro in vidim, da imam še časa za malo več. Prav toliko več za stisnit, da sem si lahko pritrdil, da sem rešil dan. Še preden mnogi vstanejo v nov dan, jaz že odbijem bitko. Večinokrat jo dobim, a včasih je težko dosti bolj, kot se zdi.

#december27 2021, ponedeljek

Z eno oko sem gledal dokumentarec o slovenski odpravi ultramaratoncev na letošnjem Špartatlonu. Tudi z enim ušesom pteko bluetooth slušalke. Na jok mi je šlo, ko so prihajali v cilj. Sem se enega trenutka zbal, da mi kdo vstopi v prostor in me ujame s solznimi očmi. Mislim, da si v življenju želim nekaj takega še doseči, čeprav vem, da še ni čas zrel za takšne misli.

#december26 2021, nedelja

Trudimo se, da bi zaspal. Smo že vsi v postelji, jaz nekajkrat pred tem, da me zmanjka. Blizu temu je tudi on, ampak mu ne uspe. Ugotovim, da sem pozabil spustiti roleto. Najprej se delava, da ga ne moti. Ker še vedno ne zaspi, me žena pošlje spustit roleto. Mali reagira z jokom. Kot da bi mu sesul svet, ker sem to storil. Jezi me, da se zdaj joka, ker bo spal z zabasanim nosom. Ker ga je to zdaj še bolj vznemirilo, z ženo skleneta dogovor, da mu malo dvigne roleto. Ne joka se več, ampak tudi ne zaspi. Potem povzdignem glas in mali krega ženo, ker je dvignila roleto. Primem malega in ga vprašam, če spustiva roleto. Potrdi. Držim ga v naročju, ko to storim. Medtem mi pokaže, da želi v svojo posteljo. Položim ga v njegovo posteljo, ga pokrijem in mali zaspi.