#junij30 2022, četrtek

V tem vročinskem valu imam največji izziv popoldne malega pripraviti, da čas preživimo malo znotraj hiše in da nismo še v največji vročini zunaj. Celo televizijo in risanke ponujam, pa povečini ne zaleže. Seveda je ob tem izziv poskrbeti tudi za psa, ki mora biti tudi dovolj časa zunaj in ne v svojem pesjaku. Da smo vsi hkrati srečni, pač ne gre. Vročina že po defoltu ni moje okolje. Ker so trenutno že jutra pretopla in se zdi, da tudi preko noči ni prišla sapica, ki bi vsaj malo osvežila, sem se odločil danes psa dati na vrvico in odteči z njim jutranji krog po soseski, tisti najmanjši, okrog nekaj hiš domov. To sem storil pred svojim tekom in ga potem, ko sem svoje oddelal, dal še enkrat na povodec in sva nalogo ponovila. Za kaj več je še premlad in tudi ne želim tvegati, da se mi nekje sredi tega trmasto ustavi in bi ga moral do doma nositi. Naj se malo zmantra, sem pomislil, da bo lažje s počivanjem počakal na čas, ko se vrnem domov, ko bo spet več aktivnosti tudi zanj. Že zato je po moje ta ideja, da bi sčasoma Čapi tekel z mano na jutranjih tekih, dobra za oba. Jaz opravim svoje, hkrati pa zlaufam psa, da tudi on poteši svoje potrebe po gibanju, vsaj dokler se v drugi polovici dneva ne vrnemo domov.

#junij29 2022, sreda

Obdobje žetve pšenice je top dogodek za mojega otroka. Včeraj smo bili recimo na sprehodu s psom mladičem, ker ga je treba od malega navajati na povodec in pasji bonton zunaj domače ograje, pa smo imeli dvojno srečo s kombajnom. Pravilno slovensko se mu reče "spravljalnik", sem se pravkar naučil, ko sem googlal, ali naj napišem kombanj ali kombajn. Namenjeni smo bili proti kmetiji sorodnika, ki ima kombajn. Ko greva iz vrtca, se nujno zapeljeva naokrog, da pogledava, ali je kombajn na dvorišču ali v garaži. Če ga ni, si rečeva, da je na njivi. Če dežuje, pokomentirava, da ne more na njivo in spi ali počiva. No in včeraj na pasjem sprehodu smo naleteli na enega parkiranega pred to kmetijo in še enega, ki se je peljal mimo. Pa traktor z dvema prikolicama, napolnjenima z zrnjem. To so prizori za odprta usta pri otroku. Navdušenje otrok nad vsakdanjimi prizori v življenju pa je lekcija za nas starše, da bi znali na vsakdan gledati z lepše strani in se veseliti normale. Ko bi le znal tako na široko odprti oči, kot to stori moj otrok, in se radostiti. Življenje je lepo, če ga znamo tako ozreti.

#junij27 2022, ponedeljek

Čapi, nov družinski član, pasje sorte beagle, čeprav ga moja žena ljubkovalno pokliče "opica mala", se je po prvem tednu bivanja pri nas verjetno sprijaznil, da je to njegov drug in dokončen dom. Tudi ostalim družinskim članom je zdaj stopilo že v normalni kontekst, da imamo Čapija in se je tista histerija, kaj smo si s tem nakopali, že malo umirila. Mali je v vrtec nesel sliko Čapija in sebe, da ga predstavi svoji skupini. V redu je, da bosta skupaj odraščala in če pomislim, da je Čapijeva pričakovana življenjska doma 12-15 let, bom z njim tudi jaz dozorel morda še z njim v abrahamovca. Spremljal me bo torej v najbolj produktivnih letih življenja oziroma v obdobju, ko je še pričakovati nekaj vzponov in razvoja, potem pa bo tudi meni krivulja zavila navzdol. V bistvu je teh 15 let, kolikor si jih pripisujem za to obdobje, res kratka doba. Prav dobro se lahko zdaj spominjam, kako je bilo 15 let nazaj, kje sem bil. Če se ne bi poročil in si ustvaril družine, bi zdaj ob tem razmisleku doživel hudo eksistenčno krizo zaradi svoje bivanjske neizpolnjenosti.

#junij24 2022, petek

Priskrbel sem si ključek od kavnega avtomata, na katerega lahko naložim drobiž ali bankovce in potem elegantneje naročim kavo. Pred leti sem to že imel in potem ugotovil, da ta ključek deluje samo na izbranem avtomatu, na katerega je vezan. Ker sprejema od vključno pet centov navzgor, se bom sproti znebil drobiža, ki je manjši od enega evra, ki pa tudi meni ni več drobiž, Doma nama zadnje obdobje pripravljam kavo Jacobs, ustrezna cena za dober okus, dober kompromis obojega bi rekel. Na tem avtomatu v službi, ki je v drugem nadstropju stavbe in moram po stopnicah, da pridem do njega, se ponuja ista znamka kave. Ne bomo odprli razprave, ali lahko o toplem napitku, ki priteče iz takšnega avtomata, govorimo kot o kavi. Poanta je, da sem danes šel po to kavo, plačal s tem nebeškim ključkom, na katerega sem naložil denar, in potem je iz avtomata pritekla topla voda. Samo topla voda, pa še to nekam umazanega izgleda. Štirideset centov sem nato besen z občutki prevare zlil v odtočno režo sosednjega avtomata z vodo. Preklet mašin. Bolj kot denarja, ki sem ga zlil v odtok, me je bilo besa zaradi pričakovanja, ki sem si ga ustvaril pred tem, da si privoščim fini sprehod po štengah, vzamem eno mini pavzo in se vrnem v svojo pisarno z lončkom kave, samo da je nekaj kavi podobnega in toplega. Bolje bi bilo, da si ne bi vzel pavze.

#junij22 2022, sreda

S kužkom smo včeraj veselo odjadrali na veterinarsko postajo, da uredimo papirje oziroma registracijo ob spremembi lastništva psa. Pot za teh deset kilometrov je bila bolj naporna od tiste uro in pol trajajoče, ko smo ga kupili in pripeljali domov. Žena je zdaj vsa skrempljana od ramen do komolca. Sva dorekla, da je treba nemudoma nakupiti transportni boks za psa, ki sem ga sicer že iskal in tudi dobil strokovni odgovor, kakšen ustreza standardu našega psa, vendar z nakupom odlašal zaradi cene tega artikla. Zaradi te včerajšnje izkušnje na poti bo denarnica ob nakupu transportnega boksa manj bolela. Vse pa gre bolj ali manj v smer, da smo v družino dobili drugega otroka. Že se poigravam s predstavami, da mali na risanju družinske risbe poleg atija, mamice in sebe na risbo doda še psa, kot ga je včeraj klical "pes" in ne "Čapi", kot smo ga uradno poimenovali.

#junij21 2022, torek

Avto sem med vožnjo prešaltal v prvo prestavo in zapeljal v drugo polovico klanca. Mater, pa kje to živijo, sem pomislil in morda istočasno pokomentiral na glas. Pri skoraj vsaki hiši vsaj en traktor, tudi po več ni izjema. Pa potem nam Prekmurcem pravijo, da smo pretežno kmeti, oziroma so tako rekli. Pa naša naselja so Miami Beach proti tem krajem. Luksuz imamo, da smo na ravnem. Očitno pa to te ljudi na bregovih niti najmanj ne moti. Njihov razgled po okoliških hribih je izjemen. Ko smo sedeli z gostiteljico na terasi, sem občudoval Boč. Rekel sem, da ga občasno ob lepem vremenu lahko vidim tudi od nas, vendar z druge strani.

Pes, ki ga je mali izbral preko fotografije v prejetem sms-u, ko sem mu ponudil dva kužka na izbiro, se je takoj ob našem prihodu zasidral okrog nas. Kot da bi že nekaj dni čutil, da prihajamo ponj. Kot da bi se že poznali. Med potjo domov niti enkrat ni polulal ali pokakal. Mali je cvilil od navdušenja, ko mu je pes dajal poljube, ga vohal in lizal. Od tega navdušenja je med vožnjo gor in dol po cesti mali potem hitro omagal in zaspal. Žena je poročala, da tudi pes spi, samo da ga s celo roko močno stiska k sebi in zgleda, da psa to pomirja. Peljal sem našo razširjeno družino domov. Dolgo smo bili že na poti in jutri je nov dan, sem pomislil.