#oktober07 2022, petek

Sredi noči sem se prestavil na kavč. Okenske rolete niso bile spuščene, luna je bila izrazito svetla in skoraj polna je že. Pomislil sem, da to prinaša dodatne težave. Z ženo sumiva, da ima taka naraščajoča luna vpliv na razpoloženje in razdražljivost pri otroku. Krasno, še bo pestro. Potem sem zaspal.

Prebudila me je nežna vibracija na desni roki, kot pravzaprav vsakič. Garmin vztraja, da je čas za tek. Po letih rednega jutranjega teka se navadno o tem več ne pogajam, sem sprijaznjen v to usodo, da pač moram iti in zato grem. Vendar v prvih trenutkih prebujenosti se nisem znal postaviti v kontekst prostora, v katerem sem se prebudil. Ne, ni bila spalnica, mi je končno potegnilo. Aha, stopam s kavča. Vse ostalo naprej je avtomatizem in rutina. Če kaj zmoti to rutino, se zmedem.

Da bo jutranji protokol zaradi izredne situacije nekoliko prilagojen, sem ozavestil na straniščni školjki. Otrok je to kasneje malo težje sprejel, a na koncu sem ga vseeno jaz peljal v varstvo. Tam so mi za dobro jutro vročili belo kuverto z mojim imenom. "Ček", je rekla vzgojiteljica. Navadno me vsebina računa ne zanima, cifra je dokaj konstantna in tiste odpovedi prehrane za čas otrokove odsotnosti nimajo bistvenega vpliva na zmanjšanje zneska na položnici. Pa sem vseeno na poti v avto firbčno odprl kuverto in si tako še vedno na tešče privoščil dozo nadomestnega kofeina. Fuck, storitev se je podražila za petdeset evrov. To je skoraj toliko, kot mi bodo kot javnemu uslužbencu s prvim oktobrom dvignili mesečno plačo. Spet bodo pridobljena sredstva samo romala iz enega ritnega žepa v drug žep in da o drugih podražitvah ne govorimo.

#oktober06 2022, četrtek

Če mi je v razvedrilo dnevno spremljanje osmrtnic in dvakrat na teden igranje lota, potem sem pa zares zgolj velik dolgčas.

Hecno je v trgovskem centru naleteti na družinskega člana, s katerim si delita naslov stalnega prebivališča. Aja, upokojenci imajo ob četrtkih pri nakupih dvojne pike. Jaz jih ne prejmem, še moram oddelati svoje družbeno koristno delo, da si jih zaslužim.

Komaj čakam na naslednjo priliko, ko si bom lahko v delavskem kombinizonu odprl pivo in nadaljeval z montiranjem svoje delovne mize za delavnico.

#oktober05 2022, sreda

V zadnjem obdobju nisem našel navdiha za objavo na blogu. Se je pa večina gradbenih del na našem gruntu zdaj zaključila. Čakamo sicer še na ureditev tlakovanca na novo pridobljeni terasi. Fantaziram, da bom tam posedal, piv kavo ali pivo in gledal malega, kako se igra. Urejam si tudi delavnico, ki bo blizu te terase, da bo vse lepo na enem kupu. Sem sredi montaže delovne mize s pultom in glede na čas, ki ga imam na voljo za takšna opravila, bom mizo postavil do konca tedna. Prostor sem v tem času tudi že izpraznil in pripravil na mojo vselitev. V zapakirani embalaži so še regal in stensko držalo za orodje, čez dobra dva tedna je predvidena dobava druge delovne mize. Tega projekta sem se lotil konkretno, ker je zdaj bila prilika. To je naložba, ki bo ostala in poenostavljala življenje, to pa je pri meni na visoki lestvici prioritet. Nekoč si želim urediti tudi svoje skladišče, kjer bo lepo v folijo zavito ali v škatle zapakirano vse tisto, kar v tem obdobju ni za uporabo in se pričakuje, da se bo enkrat še rabilo.

#september30 2022, petek

Načrtujem, da si v naslednjem mesecu uredim delavnico za orodje. Veselim se kot otrok, da bom imel svoj prostor, recimo neke vrste sobo, ki bo namenjena izključno za delavnico. Že sem si naročil dve mizi v varianti pulta, regalno omaro in stenski organizator orodja. Sem neučakan, ker so to bile dolga leta samo fantazije. Prostor je potrebno še predhodno izprazniti in tega bi se lotil kar takoj, vendar je zdaj največji izziv najti primeren čas, ko bi lahko to počel. Če sem bil še pred leti brez nekega pravega zares svojega orodja, sem z načrtnim in postopnim nabavljanjem po principu malo po malo zdaj že ponosen lastnik lepega kosa in imam kaj prijeti v roke. Ko bom pa imel urejeno in za to namenjeno delavnico, bo nadgradnja moje lastne opreme lažje izvedljiva in v večjo veselje. Prepričan pa tudi sem, da bom s tem navdušenjem nad orodjem za delo s tem navdušil tudi otroka.

#september28 2022, sreda

Včeraj zvečer sem se malo pred deveto po opravljenem dnevu zleknil na kavč dnevne sobe pred sam tv, kjer se je vrtela neka kriminalna serija, in si odprl pločevinko piva. Počasi sem ga pil in pri tem zavestno užival. To bi mi lahko kar stopilo v navado.

Zjutraj pa je že kar beda, ki se kaže skozi meglo. Gosta je in z malo mokre podlage, ki jo na makedamu pušča zdaj vsakodnevni dež, kolisa ne deluje prav nič prijazno do tekača.

Ženi sem omenil idejo, da bi se pa morda vendarle udeležil ljubljanskega maratona konec, ki bo konec naslednjega meseca. Idejo sem znova opustil, ker mi ni do trošenja energije z organizacijo in logistiko, da prideš do tja in od tam nazaj domov.

#september27 2022, torek

Najbolj žalostne zgodbe s terena so mi te vrste, da eden od zakoncev umre, preživeli od zakoncev pa je že toliko dementen, da vedno znova pozablja, da mu je partner umrl in namesto tega pričakuje, da se bo vrnil iz bolnice. Kako grozno, da z nekom živiš vso življenje, si z njim deliš vse, kar imaš, najglobje misli in čustva, dušo in telo, na koncu pa ti možgani ne dopustijo spoznanja, da je konec vajinega skupnega življenja. Oropan si žalovanja, potisnjen v utvaro do konca svojega življenja in vprašanje je, kaj je to potem še sploh življenje ali od življenja.

Prebudil sem se dobro uro pred alarmom budilke, misleč, da sem slišal alarm za bujenje. Očitno je šlo za slušno halucinacijo. Prisežem pa, da je bilo živo, resnično. Kasneje pa, ko sem dejansko vstal in zlagal oprano perilo iz pralnega stroja v boben sušilca, slišal zvok, ki ga odda mobilni telefon med izvajanjem fotografiranja. Prisežem ponovno, bilo je živo, resnično. Malo srhljivo. Pogledal sem na svoj mobitel, če sem po pomoti nevede pritisnil na sprožilec fotoaparata, pa je bil telefon zaklenjen, aplikacija za fotografiranje ni bila v delovanju. Čudno. V dveh urah dve slušni halucinaciji. Se z mano kaj dogaja?