#januar28 2022, petek

Skuhal sem testenine in preliv ter odhitel k malemu na ‘počitnice’, kjer je bil v varstvu. Malo prej je vstal, še ves je zaripel v obraz in usmerjen v Mašo in medveda na velikem televizorju. Vzamem ga v naročje, umiri me, ker smo nazaj skupaj. Med menjavo plenice se ne pusti motiti in tudi presenetljivo dober interes kaže pri kosilu. Potem pa čez dobro uro nastopi čas, da grem na sestanek in začne jokati za mano. Srce se mi para, ne morem tega preslišati. Ko zapeljem iz dvorišča, me gleda skozi odprto okno. Njegov pogled je vznemirjen. Zakričim mu, da ga imam rad in speljem. V gostilni, kamor pridem, mi po vsem dnevu zadiši pivo.

#januar26 2022, sreda

Odbila je ura za odhod v službo, mali pa je še spal. Vstopim proti spalnici in slišim, da nekaj govori. Pravi čas, si mislim. Odprem vrata, v temi komaj zaznam njegovo silhueto, kako sedi. Takoj mi plane v naročje in greva. Presenetil me je, ker mi je skoraj da ne skočil v roke, čeprav je bila ob njem moja žena. No, sem si mislil, vendarle nisem druga violina (hec). In se me je močno oklepal, ko sva v poltemi stopala po stopnicah dol. Še mleko sem mu pogrel in ga posedel na kahlico. Potem sem moral iti. To je naredilo moj dan.

#januar24 2022, ponedeljek

Budilko sem imel po pomoti izključeno. To je bila prva misel, ko sem se nedolžno v postelji obrnil in pogledal na uro. O fak, 4:33, zaspal sem. Naslednja moja misel, ali bom še utegnil opraviti jutranji tek do tedaj, ko moja dva vstaneta za nov dan. Huh, moja jutranja rutina je šla danes po zlu.

#januar22 2022, sobota

Nastopil je čas, da preverim, ali lahko fantaziram o dveh tekaških krogih mimo svoje hiše za čas radenskega maratona. Včeraj zvečer sem ženi povedal, da bom zjutraj tekel daljšo turo, a napovedati dolžine nisem upal. Želel sem več od 22 km in ko sem vstal v sobotno zgodnje jutro, sem si zadal 30 km. V drugi polovici teka sem začel prestavljati cilj na 33 km, potem pa me je prešinilo, da če brez težav pretečem zdaj na prazno 35 km, potem to pomeni, da se lahko brez dileme že zdaj prijavim na 42 km, do takrat pa imam potem dovolj časa, da naredim še par takšnih tur za fizično, predvsem pa psihološko pripravo na ta dogodek. Moj največji motivator za ta maraton, ki bo mislim da 10. na tej razdalji (Radenci in Ljubljana skupaj), je sin. Želim, da je priča temu dogodku in da nisem pri tem zgolj opazovalec.

#januar21 2022, petek

Z malim sva bila drugi zaporeeni dan dopoldansko smeno sama doma. Razlagala sva mu, da mora paziti na atija. Spet sva se še bolj konektala. Ko je spal, sem se proti koncu njegovega krepčilnega spanca vlekel k njemu in se, ko se je zbudil, delal, da še spim. Vsake toliko me je počekiral. Skoraj dvajset minut je trajalo, preden sva zaključila to siero. Dobro mu je bilo, igral se je okrog mene. Potem pa mi je prasnilo na smeh, ko me je ne vem kolikič preveril, če slučajno še spim. Z dobro voljo sva prišla iz spalnice.

#januar20 2022, četrtek

Ko sva kot danes z malim sama doma, se globje konektava. Tako je bilo tudi danes, ko mi je ubošček drugo polovico opoldanskega spanja oddelal na kavču dnevne sobe. Glavo je naslonil na kraj kavča, jaz sem se vlegel k njemi in storil isto. Dobro je bilo. Nekaj ur kasneje pa sem se vlekel na tla kuhinje na joga podlogo, ki si jo je razprstel. Ni ga motilo, da sva se stiskala na manjši podlogi, še objel me je, ko sva ležala. In potem je vstal in zagledal sem tiste iskrice v njegovih očeh, tisto nagajivost. Naslednji hip je bil na meni in se mi smehljal, ko je skakal po mojem trebuhu.