#september11 2022, nedelja

September je moj tradicionalno najlepši mesec. Kot najlepšega sem čutil še kot šoloobveznež, vendar za najlepšega sem ga lahko razglasil šele takrat, ko mi s prvim septembrom ni bilo treba več v šolo.

Bila je sobota zjutraj. Stopil sem izpod tuša, ko sem pretekel zgodnji popmaraton, in z ženo na hitro izmenjal nekaj prvih besed. Otrok je prestregel najin pogovor in od veselja, ker sem prišel domov, stekel proti meni. Žena ga ni zmogla zadržati, da se ne bi namenil zgolj v nogavicah po kamnitih stopnicah. Stekel mi je nasproti v naročje in me objel ter me začel božati po glavi. Še nikoli ni pokazal toliko veselja, da je ati nazaj, sploh ko je mami zraven, ker mami je glavna. Ganjen sem bil do solz, izpolnjen pa tudi. Moj otrok. Vsakič, ko odprem nego otroka in ostanem z njim doma, se še bolj zbondava. Ampak tokrat je bil to en res krasen vrhunec v vlogi očeta.