#september02 2022, petek

Žena je zadnjič izkazala presenečenje, ko sem ji razlagal zgodbo, ki jo bom tudi tukaj o mojih hitrih nakupih v Mercatorju. Seveda njeno presenečenje ni vzbudilo moje nakupovanje ampak da se poslužujem hitrih blagajn. Ker v to me je, ko smo skupaj nakupovali, večkrat sama nagovarjala, pa sem zaviral, ker bi mi to predstavljajo dodaten stres ob moji socialni anksioznosti. Ampak zdaj tudi to obvladam in mislim, da sem v Mercatorju glede tega suveren.

Pa pristopi en dan do mene prodajalka, ko sem bil edini kupec v coni s štirimi hitrimi samoplačniškimi blagajnami in se mi ponudi, če rabim kakšno pomoč. Vljudno jo zavrnem in se zahvalim. Ker še vedno stoji za moj okus preblizu mene, ko spravljam blago iz košare na čitalec kod in potem na mesto, kjer zlagaš nakupljene reči, očitno začuti, da mi to ni najbolj po godu in se opravičuje, da mora biti zraven, če bi katera od strank kaj potrebovala v pomoč. Še vedno sem bil edini kupec in ona meter in pol stransko zadaj za mano. Potem komentira, da ne želi, da bi izpadlo, da gleda strankam pod prste. Vprašam jo, malo za hec, malo pa tudi za res, ali izgledam sumljiv. Nasmehne se in odgovori v smislu, da videz vara in da največ pokradejo tisti, ki jim tega na videz ne bi pripisali. Ok, si rečem sam pri sebi in si mislim, da je nepravično, da sem vsaj malo tudi osumljenec za potencialno prestopništvo, ni ji pa tega za zameriti, na čelu mi ne piše, da sem socialni delavec. Po drugi strani pa bi se našel tudi kakšen socialni delavec, ki bi kradel. Pa tudi kakšen od otrok staršev policajev prestopi na drugo stran zakona in na mojem poročnem prstanu ne piše, da sem poročen s policajko. Poskeniram, na hitro plačam, še posebej se potrudim, da vse teče gladko, hitro, po protokolu za zgled ostalim kupcem in se ji odzdravim. Naslednji dan spet naletim na isto čuvajko reda in blaga, pa glej ga zlomka, sem moral prositi, da mi je pomagala pri odčitavanju kode z gela za umirjanje nadležne srbeščice ob pikih komarjev. Prokleti tigrasti komarji, še na soncu pikajo. Artikel je prijela v roko, ga urno zavrtela v pravi kot k čitalcu, pa čeprav sem to prej isto naredil jaz, in odčitala za razliko od mene uspešno. Pa je vendarle prav, da je tam blizu, se nasmehnem brez komentarja in si mislim, da je istih misli tudi ona, gospa v poznih srednjih letih, ki je samo preveč iskrena, ko to najbrž ne bi bilo treba.