#avgust23 2022, torek

Za mano je zdaj neko čudno obdobje, ko sem laufal po trikrat dnevno; najprej zjutraj sam in na prostem, potem zvečer s psom in še pred spanjem malo na tekalni stezi v garaži. V teh dneh sem prišel do neke točke, ko mi je hvala bogu tudi pomembno, da imam energijo za normalno funkcioniranje, da sem spočit in s tem manj tečen. Zdaj že nekaj dni zvečer ne počenjam tekaških dejavnosti ampak stvari umirjam, ko dan gre h koncu. Da si dovolim nestrukture. Tek opravim zjutraj in je to to, naloga opravljena, kljukica dobljena, lahko funkcioniram, ko je to mimo. Če se mi zaradi vremena ali notranjih dejavnikov ne ljubi na prosto, trening zdaj oddelam na tekalni stezi. Koga briga, kje tečem, tečem za sebe. Pred spanjem pa si privoščim tudi kavč in televizor, vendar običajno zaspim tako hitro, da je takrat omembe nevredno povedati, da gledam televizijo. Bistven je pa korak, ki sem ga storil, da si znam privoščiti in predvsem bivati. Če bi navajal, da živim, bi bilo napačno razumljeno, da je treba to početi čim bolj na polno, aktivno, vključeno. Tako kot se to dostikrat promovira, da kasneje ob smrti ne boš česa obžaloval. Jaz pa menim, da je bolje govoriti, da bivam. Ta opis sporoča, da delujem bolj trajnostno in prijazno do sebe in ljudi okrog sebe. Da se ne trošim ampak se držim nad gladino in se kopam v blagostanju udobja in biti dobro v svoji koži v svojem življenju.