#avgust20 2022, sobota

Tisto terapevtsko poldansko spanje mi je bilo odškrnjeno. Žena je imela načrt, da bo ona skuhala kosilo, jaz pa da bom medtem kosil travo. In da bo mali danes malo prej šel spat. Pa dogovorili smo se, da popoldne gremo na kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornjo Radgono gledat traktorje in kombajne. Kot ta veliki kmetje. Huh, bo otroka prizemljilo čez kakšno leto ali dve, ko bo spoznal, da sta njegova starša brez kmetijskih veščin in znanja.

Pa je rahlo šel dež in se spet prikazalo sonce. Ni bilo za kositi travo, je bilo bolj za poležavanje. Tega pa si nisem upal, da bi šel potem spat, bi bila žena verjetno name huda. Pa sem izkoristil priliko, ko nikogar drugega razen spečega skoraj že triletnika in žene, ki se je še ogrevala pred štedilnikom, ni bilo doma, da sem lahko v miru izklopil glavno varovalko in dokončal projekt dnevne sobe – montaža led lučk na polico iz gibsa na stropu sobe. Najprej sem moral narediti električno vtičnico. Ko je mali vstal, sem še malo povrtal v steno. Zdaj sem ponosen, da je projekt zaključek, še preden nam kavč v dnevni povsem ne propade. Tako dolgo smo delali to, da sem se navadil na štrlečko žarnico in žice.