#avgust05 2022, petek

Navdušen sem, ker je Čapi uspel preteči skoraj trikilometrsko razdaljo. Res je, da sva se tega lotila na pogon moje jeze, ker je bil pes pred tem tako divji in neposlušen. Pa sem mu rekel, da če že imaš takšno silno potrebo po dati energijo iz sebe, pa greva. Ti bom jaz že pokazal, kako se troši energijo. V cilju ni omagal, po dvorišču se je še naprej igral in preskakoval betonsko oviro. Odlično. Zdaj vem, da že zmore malo daljšo razdaljo, ki ima zadovoljujoči učinek tudi name.

Potem sem premišljeval o svoji aktivnosti. Zjutraj tečem sam, zvečer malo s psom in v zadnjem tednu še pred spanjem po tekalni stezi. Nekaj kilometrine se pa vendarle nabere tako mimogrede.

Imam malo slabe vesti, ker se mi zdi, da včasih kot oče ne dohajam otrokovemu razvoju in da se na njegove potrebe ne znam ustrezno odzvati. Zdi se mi, da mi zadnje čase kar pogosto spodrsne. Začutil sem potrebo po spremembi na bolje. Prej sem na to gledal drugače in se vzgoje loteval bolj na pamet, z levo roko, po občutku, Spoznal sem, da je čas, da se na tem področju opolnomočim. Naložil sem si zvočno knjigo o metodi Montessori. Uganite, poslušam med tekom. Dve muhi na en mah.