#avgust01 2022, ponedeljek

Stari dobri časi. Dobro je iti na dopust, ampak dopust je sprememba obstoječega ritma in izstop iz varne cone, zato to meni predstavlja nekaj stresa. Prej ko pridem na stare tirnice, zadovoljnejši sem. Po prvem delovnem dnevu sem zato navadno srečen kot prvi dan dopusta, ko odidem za daljše obdobje.

Nikoli več se ne bom zaganjal po domačem dvorišču v krogih dolžine malo več kot sto metrov. Z robustno tekalno stezo sem oplemenitil svoj tek. Recimo, da si za preživetih petnajst let teka in prihajajoče tretje obletnice teka vsak dan to lahko privoščim. Pol leta sem jo imel naciljano in čakal na dan, ko si jo bom lahko privoščil. Študiral sem opcije, kaj kupiti, kaj sploh potrebujem, s čim bom zadovoljen. Včeraj zvečer, ko sem popil še dva špricerja, urami pred tem pa še dve pivi, sem se spravil na stezo in v svojem dobrem tempu odlaufal pet kilometrov samo za lušte. S tekalno stezo sem si v bodoče olajšal situacije, kako opraviti s tekom vsak dan, ko sem na primer bolan, v izolaciji, ko vlada policijska ura in ne smeš iz dvorišča, ko je žena odsotna in je pomembno, da se lahko hitro odzovem na otroka, ki v tem času spi in tudi v primerih sila neugodnih vremenskih razmer, ko je teči že meja z norostjo. Doživel sem namreč, da so mi s ceste trobili ali kazali norce. Spomnim se enega temačnega zimskega jutra, ko je bilo minus osemnajst stopinj Celzija. Ljudem se je zdelo zmešano, da tečem v takšnem vremenu, meni pa je bilo v izziv in za večen spomin.

Še nečesa se veselim – sprehodov. Nov pes pri hiši me je prisilil, da se tega lotevam sistematično. Malo hodiva, malo tečeva. Upam, da bova nekoč predvsem tekla. Sprehodi pa so pomirjajoči. Zmeraj sem rad hodil na sprehode, zdaj pa moram vsak dan malo tudi to vključiti v vsakdan.