#julij19 2022, torek

Drugi dan dopusta sem začel in prišel k sebi. Bolezen je morda rekla kraju konec. Ne bi se rad prekričal zoper nje, ker sem se tako že dostikrat, ampak ob opoldnevu sem zaživel. Zaživele so moje ideje, kaj bi vse postoril, zdaj ko sem na dopustu in zdaj se zavedam, da moram to početi z večjim zavedanjem, da sem velike obveze naenkrat prost.

Presortiral sem vse igrače. Ker sem začutil močno potrebo po zadihanju, po prostoru in svobodi, sem zavrgel tolikšno količino igrač, da je kontejner za smeti skoraj do polovice nabasan, pa so danes smetarji opravili rutinsko dvotedensko praznjenje. Mojega očeta bo pogled v napol poln smetnjak na dan, ko so odvažali smeti, zagotovo spravilo v stres. Še sreča, da za čas enega tedna odpotujemo na morje in ne bomo do naslednjega praznjenja smetnjaka pridelali toliko smeti.

Zamenjal sem tudi stare lonce z novimi. Obstoječi komplet sva dobila kot predporočno darilo od mojega dedka in babice kakšnih deset let nazaj. Za slučaj, če ne dočakata najine poroke. No, babica se ni. Umrla je mislim da pred tremi leti, midva sva se poročila lansko leto. Dedek naju je pred kratkim seznanil, da je v shrambi še en komplet nove posode za kuhanje kot darilo, shranjeno za naju. Opomnil sem ga, da sva to že dobila, vendar ker je vztrajal pri svojem in ker sem itak imel v mislih zamenjavo najinih loncev z novimi, sprejel ponujeno z odprtimi rokami. Opravičujem se, če so bili lonci prvotno namenjeni drugemu paru, ampak nama so zdaj padli kot naročeni. No, danes sem jih odpakiral in naredil zamenjavo pod kuhinjskim pultom. Zaradi novotarij sem lahko zavrgel kar nekaj pripomočkov, ki so sicer še dobrega stanja in služili svojemu namenu. Ampak treba je korakati s časom naprej in ne skladiščiti stvari, ki se potem ne uporabljajo. V duhu osvoboditve sem metal v koš tudi stvari, ki mi jih je po svoje žal. Še dobro, da nimava prostora v kuhinji.

Po sto letih sem na balkonu spil pivo. Gledal sem v nebo, spremljal let letala. Vmes sem poslušal Butalce, zvočno knjigo. Ko je zabrnel prvi komar, sem storil zadnji požirek iz pločevinke in šel noter odpisat ta post. Včeraj pa piva nisem pil, ker sem se počasi začel počutiti bolje in nisem želel tvegati, da bi si s tem podaljšal čas okrevanja. Pa tako se mi je na večer luštalo pivo! Danes sem ga pa dobil brez slabe vesti. Naj se začenja dopust. In živelo zdravje!