#julij07 2022, četrtek

Dan se je začel z desetminutno zamudo. Zaspal sem, vendar mi to ni povzročalo stresa, ker o tem nisem bil sposoben razmišljati. Štiri in pol ur spanja je premalo, da bi možgani funkcionirali kot običajno. Nekje v ozadju sem vedel, da sem pozen in da zamude ne morem nadoknaditi. Vendar me je zadovoljilo, da sem zmogel dan začeti po planu za vsakdan.

Ko je mali zaspal, sem se včeraj lotil montaže njegove nove postelje. Nikoli si nisem predstavljal, da me bodo takšna opravila, kot je skladanje v celoto kosov pohištva, privijanje vijakov in zabijanje vložkov sproščala in zadovoljevala toliko enih potreb po ustvarjanju in občutku pridobitve nečesa novega ter družinskega napredka, da bom v zameno žrtvoval tudi spanje, ki mi v tem obdobju pomeni dosti. Vem, da izpada spanja ne morem nadoknaditi, ker z malim otrokom to ni mogoče, sploh če si jutranji tekač.