#junij05 2022, nedelja

Včasih tečem s takšno lahkoto, da bi lahko nadaljeval tudi ob koncu daljše ture. Danes je bil en tak dan, ko je teklo kar samo od sebe. Včerajšnji polmaraton ni pustil posledic, čeprav sem ga celo tekel hitreje, kot ga običajno (sploh če načrtujem dva dneva zapovrstjo daljši tek). Uspelo mi je celo startati še malo bolj zgodaj, tako da sem imel za kilometer ali dva še fore, da pridem v cilj ob običajni uri. Med tekom pa sem se odločil, da grem še malo dlje. Dobil sem idejo, da razvijem t.i. “Leonovo letvico”, ki bi lahko bila v izziv in motivacijo tekačem. Po tej lestvici je potrebno v enem letu opraviti z vsemi dolžinami 1-42 km, torej do vključno maratonske. 42 tekov različne dolžine. In za poznavalce “Kraljeva Leonova lestvica”, ki vsebuje še dodaten izziv, da je od prej omenjenega kriterija potrebno vsaj 53x v letu, kolikor pač je število tednov v letu, preteči vsaj polmaraton. Glede na moje dolžine do sedaj planiram, da letos opravim to lestvico.

Včasih je zelo lahko teči. Ampak včasih pa je čisto trpljenje. Tako kot pride dan, da steče samo od sebe, pride deset dni za en tak krasen dan, ko pa je kot pribijanje na križ.