#maj27 2022, petek

Traso maratona Treh src v Radencih v dolžini 21 km (pri maratonu se v Radencih na mojo veselje tečeta 2 taista kroga) sem letos obkrožil že 23x. Po vzoru svojega tekaškega kolega Borisa #tekvsakdan (na Twitterju), ki si je ob začetkih leta zadajal v izpolnitev do konca leta nalogo preteči traso PST (Pot spomina in tovarištva, mislim da gre za dolžino 33 km) v Ljubljani tolikokrat, kot je število tednov v letu, bi si bilo prikupno zadati pri meni takšno nalogo, da 53x na leto pretečem to traso, po kateri se odvija maraton v domačem kraju. Morda bi že jutri, teden po maratonu spet zavil na isto progo. V bistvu pogrešam to pot zgodaj zjutraj, ko ostali večinski del populacije še spi ali pa potem zgolj prebuja. Z izpolnjevanjem te naloge bom ohranil pripravljenost za daljše razdalje preko celega leta in ne bo težav se pripravljati na naslednji maraton. Pa še trase se mi na novo ne bo treba truditi izumljati. Včasih se namesto 21 tekel raje 22 km, ker je malo več kot polmaraton, zaradi psihološkega pomena. Potem pa sem po tisti dolgotrajni poškodbi, ki se je vlekla dve leti, padel v neko tekaško depresijo za daljše proge. Nisem se mogel več spraviti na 22 km. Vse dokler nisem začel teči na razdalji polmaratona 21 km, daljših tur več nisem počenjal. In potem, ko sem naredil to spremembo in začel tekati po trasi radenskega maratona na tej razdalji, se mi je odprlo in sem lahko tudi dva dneva zapovrstjo tekel na precej daljših razdaljah, recimo zaporedoma več kot 30 km dnevno v enem vikendu. A ni to krasno, kaj se zgodi, ko blokade v glavi popustijo?!