#maj26 2022, četrtek

Bilo je včeraj, ko bi moralo že deževati, pa so nevihtni oblaki malo zamujali kot jaz na maratonu v cilju v prav istem kraju. Z malim sva bila v trgovini, stala sva pred policami s pijačo. On je v roki že držal svoj hiter izbor, malega pingota, čeprav bi mu nameraval kupiti plastenko vode. Po drugi strani sva imela krajši izlet v radenski park, preden bi naju pregnal dež ali celo neurje s točo, in bi samo voda ob rogljičku ne dovolj počastila dogodka. Če bi kupil vodo z okusom, pa smo s cukrom, ki ga proizvajalci dodajajo k pijačam na istem kot s pingotom. Po hitri oceni tveganja, kaj ravno ta pingo pomeni za otrokov karies na mlečnih zobeh, je bilo pametneje prepustiti otrokovo izbiro in pri ohraniti očetov duševni mir ob zadovoljnem otroku. Mali je potem držoč tega pingota zagledal pivo. Dobro zna, da pijem laško v zeleni pločevinki s kozorogom na sliki. Ob naju pa je stala prodajalka, ki je zlagala robo na police, ko je mali odločno zahteval, da naj si vzamem pivo. Prepiral se je z mano in ker sem zaznal, da situacijo od strani spremlja ta gospa, zadevo želel omiliti, da ne bi izpadel kot pijanec, čeprav me takšni socialni eksperimenti po svoje precej zabavajo. Malemu sem hitel razlagati, da sva z avtom in da ker ati zdaj vozi, ne more kupiti piva z vsebnostjo alkohola ampak da bom izbral takšno pivo, ki je brezalkoholno in da bom zato zeleno laško s kozorogom na sliki pil drugič, recimo jutri. Napeljati nekaj na jutri pri malemu za zdaj še vedno pali. Mali je popustil in sem lahko s police vzel neko sladko različico brezalkoholnega piva in pri tem videl prodajalko, da se je nevede sama pri sebi nasmehnila. Evo, pa sem izpadel kot zelo odgovoren oče.