#maj19 2022, četrtek

Včeraj sta me zvečer, ko me je mučila že huda žeja, peljala v novo soboško slaščičarno na sladoled. Previdno a odločno sem ženi nakazal, da bom pivo in ne sladoleda. Sedeli smo na vrhu na terasi s pogledom na cerkev. "Bim bam" atrakcija za malega, kar je navdušeno tudi artikuliral. Pred seboj je imel sladoled, žena belo kavo, ki jo je natakarica pripravljala glede na moje okoliščine trpečega že mučno predolgo. Ni glih pametno, da nekaj dni pred maratonom trpim žejo in tudi ne, da jo tešim z alkoholom. Ampak maraton je ene vrste užitek in tešitev, pivo v tem poletnem večeru na prijetni terasi pa druge vrste, ki ga isto ni za zanemarit. Čeprav mi izbira točenega piva ni bila najbolj blizu, je penasta tekočina teknila bolj kot moja standardna izbira Laškega v steklenici ali pločevinki, ki je niso imeli v ponudbi. Z zanimanjem sem pogledal, s kakšno vrsto piva so me postregli. Povsem po nepotrebnem sem to storil, morda ker se to spodobi, če ti je kaj tako všeč. Šlo je za belgijsko pivo in ga ziher že zaradi logistike ali pa cene ne bom distribuiral na svoj domači naslov. Morda pa je v tistem trenutku samo toliko bolj pasalo, ker sem gasil takšno žejo. Da ne bo kakšnemu bralcu to v napoto, redko se zgodi, da spijem več kot eno pivo na dan in so tudi dnevi, ko pitje izpustim.