#april09 2022, sobota

Vstal sem ob svoji običajni uri, kot navadno se nisem ozrl na to, da je vikend. Vendar potem že v kopalnici sem se spomnil, da se je včeraj že začelo ohlajati prijetno pomladno vreme, napovedovali so nam poslabšanje za ta vikend. Spomnil sem se, da sem iz več bežnih pogovorov ujel napoved dežja, morda celo snega, veter, občutna ohladitev, zimsko. Moja naslednja misel je bila, da bom potem daljši tek prestavil kar na naslednji dan. Še vedno bo soboti sledila nedelja in bo še priložnost za daljši tek. Racionalni del mene je bil trden, da danes opravim z daljšim tekom 30+ km, medtem ko mi je emocionalni popuščal. Analiziral sem se, da nimam motivacije, da se je val navdušenja, ki sem ga zajahal okrog februarja, morda umiril. Mi je že bilo žal, da sem se prijavil na radenski maraton. Saj ne, da bi ga ne zmogel preteči, ampak namensko tekati daljše ture, tudi ko se ti to ne ljubi, žrtvovati ta dragoceni čas, samo za dosego cilja dobre priprave na eno tekmo, ki jih je bilo pri meni že veliko, je bilo v tem trenutku odveč.

Kakšne pol ure kasneje sem stal oblečen v kopalnici in s hrbtom naslonjen na umivalnik. Pomislil sem, da bi bilo glede na družinske zadeve zadnjih dni v redu, da bom zjutraj doma, ko se mali zbudi. Bom razbremenil ženo, pa še meni se nikamor ne bo mudilo in bomo imeli krasno družinsko jutro. Potem sem se spomnil, da je precej slaba odločitev odložiti jutranji tek na kasnejšo uro. Če prestavim start, ne bo tako fajn teči, kot je to zelo zgodaj zjutraj, ko še večina ljudi spi in nisi soseski na očem. In če prestavim start na kasneje, to zagotovo ne bo daljši tek. Iz izkušenj, ker se zdaj že dobro poznam tudi v situacijah, ko podležem samemu sebi pri skušnjavi, da se takega teka ne bi lotil, pa bo potem moja sobota slaba, ker ne bom notranje izpolnjen in bom živčen, kdaj bom naslednjič lahko delal ta odpovedani tek.

Da ne bi izgubljal dragocenih minut z nadaljevanjem filozofije, sem se predano podal na tek. Nato, ko sem bil že preko polmaratona, sem celo pomislil, da bi lahko šel celo maratonsko dolžino. Ko bi le imel dovolj hrane in pijače. Žal sem bil preslabo preskrbljen s količinami krepčila, da bi se tega lotil, čeprav je zmanjkalo samo za zadnjih pet kilometrov. Vendar isto vem, da se zaradi družinske sobote ne splača ubiti na rekreatovnem solu teku. Funkcionirati moram še ves dan.