#april01 2022, petek

V noči na ta dan je žena v roke z najine zakonske postelje prijela malega in ga nesla v njegovo posteljo. Jaz sem spal in se med tem rahlo prebudil, ko je mali v njenem naročju zakašljal. Prebudila se mi je travma na otrokov kašelj, ki je krojil to zimo in zaradi katerega sva se z ženo morala precej usklajevati, kdaj bo eden in kdaj drugi z njim doma v varstvu in za namen njegove nege. Ko imaš majhnega otroka, je najtežji kompromis pustiti službo za sabo in vse delovne načrte in obveznosti, ki bi jih moral opraviti do nastopa višje sile. Potem, ko to s službo predelaš, pa se ti otrok smili. Vidiš, kako trpi in to njegovo trpljenje bi vzel nase, če bi bilo to možno. Na koncu se moraš sprijazniti, da si brez moči in da je potrebno samo pustiti času čas.

Mali je na srečo zakašljal zaradi ženine reakcije, ko ga je vzela v naročje. S prsti mu je dregnila vrat, da mu je spečemu zaletela slina. Ampak reakcija mojega telesa je bila ista kot ob kašlju, ki naznanja, da je otrok bolan ali da bo to v naslednjih dneh. Sredi noči me je preplavil ta stres in potem sem s slabim občutkom, kaj pa če ni bila samo slina, zaspal čakajoč na to jutro.