#marec10 2022, četrtek

Sva šla z malim na izlet v Špar, da bi kupila novo prikolico za traktor, ker se je na njegovi, tisti, ki je še meni všeč, zlomil priklop. Podaljšek je ostal v traktorju. Do zloma je prišlo, ko sta traktor in prikolica bila v škatli z drugimi igračami speta med sabo. Verjetno je eden od nas naložil še kup drugih igrač nanju, med vnemo pospravljanja, in stisnil malo dol, da je šlo vse v škatlo. No, nisem bil jaz. Pa nima veze.

Sva torej danes šla v Mursko Soboto, po prikolico, da sem ga tako še najlažje spravil od risank in potem iz dnevne sobe, ko je bil televizor že ugasnjen. Zunaj se je spet naredil krasen dan in nič ni kazalo na veter, ki te dni grdo pustoši po naši ravni pokrajini. Že včeraj sem mu obljubil, da bova šla v mestni park na igrala, ko sva se peljala tam mimo od zdravnika, pri katerem je imel kontrolni pregled. Ampak moral sem se odločiti, ali najprej trgovina ali igrala. Zmagala je trgovina, ker potem lahko tam kupiva tudi ocvrtega piščančjega fileja s sezamom, da bo še kaj pojedel, pa še mesnatega, da mi doma ne bo treba pripravljati mesa zanj. Itak ni nič konktetnega spet ne zajtrkoval in moja taktika je bila, da mu bo med ali pa po igranju na mestnih igralih nato dobro snedlo tisto pohano belo meso.

Šla sva po prikolico, kupila sva bager. Najprej se je zagledal v večji traktor s prikolico, 65 eur. Mali, nekaj manjšega izbereva, to je preveč denarja, skoraj tedenska zaloga živil za našo družino. In potem se je zapičil v tisti bager za 15 eur in jaz sem odložil traktor s prikolico za 12 eur. Bagera, ko sva ga kupila in prinesla iz trgovine, ni več izpustil iz rok. Z njim se je vozil po toboganu in kopal v pesku med igralih, stopal po deskah na vrvi… Mesnega fileja pa se ni dotaknil. Med vožnjo mi je zaspal, dve uri pred načrtovanim opoldanskim spancem. Malo se mi je porušila predstava o dnevu, ampak naj bo. Ati obrača, mali obrne.