#marec09 2022, sreda

Slabo spim, nekaj noči je zapored že takšnih. Vsi slabo spimo. Vidim malega, ki se muči in z njim se potem midva. Žena ne pokaže, vendar vem, da ji trenutno ni najbolj rožnato. Meni je morda med nami tremi še najbolj udobno. Služba pač trpi, a jebiga, prioritete. Čez dve leti morda itak ne bom imel več tega dela, ki ga opravljam. So na silo sprejeli tak zakon, ki prinaša negotovost, ki je kot črna luknja, vsaj z moje perspektive. Ja in to me je do pred kratkim še navdajalo s tesnobo. Da bom mogel pustiti sadove svojega večletnega dela, požrtvovanja in vizije za svojo kariero.

Jebeš kariero. Kakšna kariera. Dokler smo doma ok in dokler lahko tečem, je to to. Med dnevno pavzo, ko je mali spal in sem na hitro skuhal kosilo, predvsem za malega, ki ga potem itak ne bo jedel, kot je to zadnje dni, sem se prijavil na radenski maraton. Plačal sem štartnino, da je zdaj uradno, da grem.