#marec05 2022, sobota

Približno sredi januarja sem naredil nek klik v glavi, da spet zmorem teči kaj dlje. Pri tem ‘dlje’ mislim na 21 in plus kilometrov. Včasih je bilo to 22, vendar na neki točki sem obstal, ker vse do tega januarja nisem več našel prave motivacije, da bi se tega še šel. Pa čeprav sem vsake toliko v sebi začutil močan klic po maratonu in teh razdaljah. Nekako ko je bilo treba malo trpeti, ni bilo motivacije. Pa časa mi je bilo škoda. No, potem pa mi je na lepem postalo vsega tega viška in je nastopilo to leto.

Do zdaj sem izpolnil svoja pričakovanja in opravil z že dovolj dolgimi teki, da se lahko imam spet za resnega tekača. Zdaj v marcu zaradi reorganizacije v družini res da moram malo spustiti dolžino, ampak to lepo sovpada z mojim načrtovanim altivnim počitkom, ki zgleda tako, da pač odtečem polmaraton. Ja, polmaraton je zdaj ne prav bahati se vredna razdalja in spet jo premagujem brez vsega, kar tako, čeprav mi že v prvem kilometru ni do nje.

Je bilo leto, ko nisem pretekel tolikšne razdalje. Zdaj sem nazaj in mi ni težko z njo opraviti tudi naslednji dan po že opravljenem. Zdaj to delam za malo malico ali v pravem kontekstu pred zajtrkom, na tešče in nič ne trpim.