#marec02 2022, sreda

Fak, mali kašlja, zdaj je realnost. Vzgojiteljica, ki mi ga je predala, ko sem prihitel ponj, me je vljudnostno opozorila, da naj pazim, če kaj bo z malim, morda malo pokroviteljsko, ker je med opoldanskim spanjem kašljal. Ja, točno tega sem se bal in hkrati pričakoval. Peti teden že gre in to je rekord. Če je očitno za opaziti in so opazili, potem se res ne gre za slepiti. Potem je to, da bo malemu hudo in meni z njim. Morda še bolj, ker me najbolj boli, ko ga gledam trpeti in se počutim nemočnega, utrujenega in potrpljenje izteka kot tekoča voda skozi pipo. Jebemti, pa pediatra bo potrebno dobiti. Priklicat zdravnika je včasih prava jeba. Kličeš in kličeš in ko končno uspeš priklicati, govoriš z medicinsko sestro in po nešteto poiskusih priklica potem pozabiš, kaj moraš sploh povedati. Enkrat mi je ena zabrusila nazaj, da me nič ne sliši, ker sliši samo malega, kako se joče. Jebemti, če imam ob sebi otroka, ki boleha. In zdaj gremo spet skozi to.