#februar21 2022, ponedeljek

Bilo je verjetno sredi noči, ko me je žena prosila, naj spremenim položaj, ker smrčim in v spanju čudno hitro diham. ‘Ja,’ sem rekel, ‘pravkar sem ujel eno barabo. Je prišel na idejo, da mi bo skušal uiti s tekom. S tekom!,’ sem se glasno porogal, ‘pa sem ga ujel brez problema’. Zadnje čase so moje sanje pozitivne oziroma pobiram srečne vloge. Pa dosti se mi sanja, kar je verjetno posledica tega, da končno spim toliko dovolj, da so sanje izvedljive.

Danes sem bil prva violina. Mali je padel na robniku, ko se je igral ravnotežje in stopal po njem. Zgodilo se je, ko sem stopil do garaže po vsebino v prtljažnik, misleč, da se v teh tridesetih sekundah, ko ga ne bom imel na očeh, ne bo nič takega zgodilo. Pridelal si je manjšo odrgnino, ki je zanj seveda zdaj konec sveta. Jokajočega sem ga vzel v naročje in stisnil k sebi. Kasneje, ko je žena prišla domov, je jokal za mano, če sem zapustil skupen prostor. Tudi ob njeni prisotnosti je želel, da ga pocarta ati in ne mami. Vau! In cvetel sem.