#februar04 2022, petek

V petek imam zadnjo delovno uro običajno čas, da se lotim stvari, ki jih v tempiranem delovniku ni možno, ker stranke pritiskajo in pritiskajo potrebe z vidika organizacije dela. Zadnjo uro sem, namesto da bi se lotil nameravanega, prejel elektronsko sporočilo o novih pravilnikih v zadevi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so zdaj v javni obravnavi. Odprem in na hitro preletim tisto, kar se tiče mojega neposrednega dela in obsedim. Delovni elan mi je padel, začel sem se spraševati, kam naj gre moja naslednja poklicna pot. Črne misli so me obšle. Na koncu sem samo vse zaprl in pospravil pisarno, se odštemplal in šel potrt po malega. Zaznamovalo je še moje popoldne doma. Zakon in pravilniki prinašajo nesigurnost tudi zame in zaželel sem si ene dolge tekaške ture, ker to lahko obvladam in občutek, da zadevo ali situacijo obvladam, je moja močna notranja potreba, ki me pomiri, če je le zadovoljena. Ko ne morem obvladovati drugo, lahko obvladujem sebe na dolgi tekaški poti.