#november18 2021, četrtek

Dvakrat me je nasomaril, da mora na stranišče, ko je bil čas za odhod v vrtec. Prepozno sem zaznal, da se mi nagajivo smeje, medtem ko sem že čutil švic po vsem telesu. Ko sva bila končno v avtu, so se moji pomisleki uresničili – vsak dan sva nekaj minut poznejša. Ne glede na najino zgodnjo uro in da se uspeva hitro urediti, izgubiva vmesni čas, ko je treba iti. Ampak potem, ko zadeva steče, gre običajno brez težav. In ko ga pospremim v vrtec in ga prevzame vzgojiteljica, se počutim tako praznega.