#november02 2021, torek

Sedel je na kahlici, zato ga nisem videl, ko sem prišel ponj v vrtec. Vzgojiteljica se mi nasmehne, mi pove, da je pravkar vstal in razloži, kje je. Potem si je sprosil soka. Stojim na hodniku in si govorim, da imam čas. Imel sem ga. Samo rad bi ga čim prej objel. Nato so ga pospremili k meni, ‘še na pol v spanju je’, je rekla vzgojiteljica in se skoraj opravičevala, zakaj je bilo za čakat. Na poti ven se je ena od njegovih vrstnic jokala, ker ni dobila dude. Šel je mimo nje kot da bi bil starejše nekaj let, na koncu se je le malo ozrl za njo in stopil dalje z mano. Zunaj so igrala, na katerih smo bili včeraj zvečer sami, preden smo šli na pokopališče. Krenil je k prvemu, nakar ga ustavim, ker je mokro. Deževalo je zjutraj, novembrski dež.