#november01 2021, ponedeljek

Mračilo se je že, ta prestavljena ura se fejst pozna, ko smo se pripeljali na šolsko dvorišče. Vse je bilo tiho, na igralah ni bilo nikogar. Mali je sicer želel na igrala pri šoli, žena pa je speljala nazaj na vrtčevska. Tri tedne je moralo miniti, mogoče malo več ali malo manj, ko je bil nazanje tu. Da mu bo jutrišnji prihod malo lažji, je bil ženin cilj. Zna domisliti, kar meni niti približno na togo pamet ne pride. Mali je oživel na teh igralih in tekel v navdušenju sem in tja nama kazat, kje se on igra. To so tisti zapolnjeni popoldnevi in večeri z družino, kar dolga leta, preden sem odrasel, nisem imel občutiti.