#oktober06 2021, sreda

“Mama, ne”, je govoril v polsnu. Kakšno dobro uro kasneje sva vstala. Jaz bi sicer še pet minut podaljšal, do budilke, ampak ni šlo z njegove strani. Pomirila sva se, eden in drugi, da sva tudi to jutro sama. Po daljšem času je šel v vrtec. Uredila sva se po planu, šel je pogumno. Videlo se je, da tokrat ne po svoji volji, ampak šel je. Jaz pa v službo s skrbmi, kako prenaša to spremembo. Danes mi je še posebej hudo, ker ga bolj čutim.