#december29

2019, nedelja.

Tek – prvič od ponedeljka dlje od ene milje. Počutim se že toliko ok, da mi je bilo normalno razmišljati o petih km. Za na deset danes še nisem, sem si rekel, morda pa jutri. A se je izkazalo, da v nogah nimam moči, res ne. Poleg tega me je sredi teka mantral kašelj. Še dobro, da sem bil med njivami, da sem lahko v miru, brez da bi koga motil, izkašljeval. V vsem tem obdobju pa sem seveda pozabil polniti naglavno svetilko in sem moral med njivami nadaljevati v zmanjšanem snopu svetlobe. Tekel sem standardni pet km dolg krog skozi Gradišče, med njive in mimo zadruge ter po Lujzovi ulici. Tam sem namesto desno proti tišinskemu gradu zavil levo proti cerkvi na Tišini in po pločniku domov, zaradi mrka svetilke. Vesel sem, da sem naredil korak naprej, da je bil spodoben tek, čeprav počasen (po občutku nisem vedel, da sem tako počasen), a ni šlo hitreje.