#oktober01

2019, torek.

Nov mesec, pa prvi dan očetovskega dopusta. V domačih Tropovcih je organiziran odvoz kosovnih odpadkov, zato te dni na ulici mrgoli neregistriranih posameznih prebiralcev smeti. Danes smo vstali zelo zgodaj, bila je še noč. Vsak dan je malo lažje, saj smo vedno bolj organizirani in uglašeni. Še jutranji tek mi je uspel, čeprav me je mikalo, da bi raje nazaj zaspal, ko je zaspal tudi otrok. Tekel sem najprej skozi drevesnico in potem po Tišini skozi Lujzove ulice do mobitelovega oddajnika in tam po poljskih poteh prečkal asfaltno cesto md Tišino in Vanča vasjo, naredil zavoj med njivami in se po asfaltu mimo pokopališča in OŠ vračal skozi vas domov.

Za kosilo riž s čajoto, papriko, čebulo in grahom. Skuhal sem po opravkih, po neuspešnem poskusu, da bi si v Zdravilišču Radenci uredil rehabilitacijo s fizioterapijo in fiziatrom. Sem šel kar razočaran od tam, škoda mi je tiste ure, ki sem jo zabil najprej na recepciji, potem v čakalnici in naposled še pri neki vodji.