#avgust27

2019, torek.

Prva jutranja misel je šla v iskanje prilike za nadaljevanje spanja. Samo dva tedna okrog operativnega posega, ki sem ga imel, sem izpuščal jutranjo rutino, pa se sedaj tako težko spravljam iz postelje ob rani uri. Saj kasneje je vse lepo in super, sploh takrat, ko to pišem. Jutra so čarobna, ampak da to doživim, se moram res namantrati, da se odzovem klicu jutranje budilke. No, danes sem se gibal po asfaltu. Sem pred tekom na stranišču prebiral časopis in so spet nekje videli duha, je pisalo, pa normalno da ne bom s takšnimi mislimi v glavi šel med njive v čisto temo in zapovrh je strašila že megla. Odpravil sem se najprej po Tropovcih do tišinskega krožišča in nazaj, nato pa v Gradišče okrog nogometnega igrišča. Do končne dolžine sem moral priti še do tropovskega igrišča in nazaj, tam pa so bili ostanki včerajšnjega praznovanja. Sodeč po napihnjenih balonih so praznovali polnoletnost.

Za kosilo sem naredil riž. Zelo dosti sem ga naredil, ker sem imel idejo, da ga bom jedel tudi zvečer. To se seveda ni zgodilo, ker je bilo dosti še druge hrane (sva imela goste), zato bomo riž z grahom jedli tudi jutri kot smo danes še včerajšnjo juho. K rižu sem naredil sojine koščke iz Lidla, pa me niso prepričali kot ne tisti za nianso z drugačnim okusom.

Nova pridobitev za babyzavra, da bo lahko spal z nama ali pa obratno, da bova midva lahko spala z njim in ne na njem.